Psihologi, antropologi in raziskovalci evolucije jezika pri človeku ne dajejo prav jezikovnim puritancem, ki bi iz jezika najraje izgnali vse kletvice.
Dejstva kažejo, da je preklinjanje človeško univerzalno.
Vsak jezik, vsak dialekt ali narečje, ki so ga imeli priložnost raziskovati, naj si bo živ ali mrtev, govorjen od milijonov ali le peščice ljudi – v vsakem so našli ‘prepovedane’ besede.
Še več. V celo najbolj zgodnjih pisnih najdbah, od katerih so nekatere stare tudi do 5000 let, so našli barvite opise delov človeškega telesa in njihove še bolj barvito opisane funkcije.
Tako da: ljudje, odkar govorimo, očitno tudi preklinjamo. Kot da nam je nekako vrojeno …
Lahko so dober znak
Raziskave s šimpanzi so pokazale, da tudi ti poznajo neke vrste preklinjanje ter da jim to služi predvsem za sproščanje napetosti. Tako namreč sprostijo svojo potencialno nevarno agresijo na varen in nefizičen način.
Frans de Waal, profesor vedenja primatov na univerzi Emory v Atlanti, pravi, da šimpanzi, kadar so jezni, “godrnjajo, pljuvajo ali pa se grozeče pačijo”. In kadar takšne geste, ki bi jih pri ljudeh zagotovo ocenili kot grozeče, profesor opazi pri šimpanzih, to jemlje za posebno dober znak:
“Šimpanz, ki je resnično nevarno razpoložen, si namreč ne bo vzel čas za takšne opozorilne geste, temveč bo takoj napadel!”
No, nekakšno paralelo bi na tem mestu zlahka našli tudi pri ljudeh.
Med drugim so še posebno znani primeri posameznikov, ki so navzven vedno delovali zelo umirjeno, uglajeno in ki v ničemer niso izstopali, dokler v nekem trenutku niso pograbili strelno orožje in začeli streljati …
Preklinjanje med prijatelji
Kletvice so običajno izrečene, kadar nekomu nekaj ne gre, kot bi moralo iti ali kadar kdo ni zadovoljil naših pričakovanj, najpogosteje pa so izrečene takrat, ko smo v afektu – razburjeni in jezni na cel svet. In čeprav neolikano, velja to (tudi in še posebno pri ljudeh) za enega najbolj nenevarnih načinov sproščanja nakopičene, odvečne energije.
“Ljudje z vsega sveta so poročali o tem, da je zanje preklinjanje nekakšen obrambni mehanizem za nadzorovanje stresa. In moram se strinjati, da gre dejansko za eno od oblik sproščanja napetosti in to obliko, ki je pogosto močno podcenjena,” je povedal eden od raziskovalcev, dr. Burridge.
Njegove študije kažejo tudi, da bomo v skupini prijateljev preklinjali prej kot v družbi neznancev.
“Torej; bolj kot ste sproščeni med njimi, toliko prej boste pričeli preklinjati,” pravi dr. Burridge.
“Preklinjanje tako nosi s seboj tudi pomembno socialno sporočilo: ‘Tako sproščeno se počutim med vami, da si lahko dovolim sproščati napetost tudi tako, da rečem karkoli.’
Preklinjanje na delovnem mestu
Izsledki študije o preklinjanju na delovnem mestu, v katero je bilo vključenih okoli 100 prostovoljcev iz Velike Britanije in ZDA, so razkrili še več dobrobiti preklinjanja:
- tako nadrejeni kot podrejeni so s preklinjanjem nadvse uspešno regulirali stres, ki bi sicer resno ogrozil njihovo psihično, sčasoma pa gotovo tudi fizično zdravje,
- delovni kolektivi, v katerih so zaposleni lahko svoja čustva svobodno izražali tudi s kletvicami, pa so delovali bolj homogeno in povezano,
- dopuščanje svobodnejše kulture izražanja na delovnem mestu je spodbujalo višjo motiviranost in izboljševalo moralo v večini delovnih kolektivov.
Profesor Baruch iz univerze East Anglia je ob koncu dotične študije svoje navdušenje nad dobrobitmi preklinjanja povzel takole:
“Preklinjanje je pravzaprav neke vrste socialen fenomen, saj povečuje solidarnost v kolektivu in stopnjuje skupinsko povezanost tima, pa tudi psihološki fenomen, saj pomaga sproščati notranje psihične napetosti.”
“Zaposleni že sedaj veliko in precej redno preklinjajo, a pri tem nikakor ne moremo govoriti o kakšnem negativno nastrojenem govoru, saj kletvice same po sebi večinoma niso proti nikomur sovražno usmerjene,” je še povedal profesor in ob tem posvaril:
“Ročno zavoro bi pravzaprav morali potegniti le pri sovražno nastrojenem, žaljivem in opolzkem govoru, v katerem včasih sploh ni kletvic, saj je ta edini, ki dejansko zastruplja ozračje in povzroča stres.”
Preklinjanje v porodnih sobah
Raziskava, ki so jo izvedli na univerzi v Keelu, pa je pokazala še na en pomemben vidik preklinjanja.
Izkazalo se je, da so prostovoljci, ki so v raziskavi sodelovali, lažje in dalj časa (celo do 50% dlje) prenašali bolečino, če so le lahko preklinjali in to kolikor jim je duša dala.
“Ko je moja žena rojevala, je med porodom klela kot kakšen star mornar. In ko se je po porodu za svoj izbruh opravičila vsem v sobi, jo je babica, ki je pomagala pri porodu najine hčerke, pomirila, češ da so v porodnih sobah vajeni takšnega sočnega vokabularja. To mi je dalo misliti …”, je povedal dr. Richard Stephens, vodja raziskave.
Da bi videl, kakšno vlogo igra preklinjanje pri premagovanju bolečine, je skupaj z nekaj drugimi raziskovalci pod drobnogled vzel sposobnost samoobvladovanja 64-tih študentov.
Da bi testirali njihov prag bolečine, so raziskovalci svoje prostovoljce naprosili, da potopijo svojo roko v ledeno mrzlo vodo in tako zdržijo kolikor dolgo zmorejo. Pri tem so lahko enkrat kleli, kolikor jih je bila volja, spet drugič pa so se morali vzdržati vsakršnega grdega besednjaka.
Ugotovili so, da so prostovoljci v primeru, ko so si lahko dali duška, zdržali tudi do 40 sekund dlje, kot v primeru, ko jim to ni bilo dovoljeno. Poleg tega so v primeru, ko so lahko kleli, bolečino ocenjevali za znatno nižjo.
Seveda pa je preklinjanje zares učinkovalo le, kadar je bilo spontano. S pretirano uporabo tovrstne verbalne ‘razelektritve’ je učinek namreč občutno opešal.
Po ljudsko – mini uroki
Po definiciji so vulgarne, pa tudi druge besede, ki sčasoma postanejo kletvice, ocenjene kot preklinjanje tudi takrat, kadar so uporabljene v kontekstu povedanega zato, da bi nekoga ali nekaj preklele. Nič čudnega torej, da so veljajo kletvice po ljudskem izročilu za prave male žepne vrače.
Pošiljanje koga ali kaj v tri krasne prevzame funkcijo simboličnega ‘maščevanja’, saj zaradi naše nemoči udejanjanja želje po tem, da se ‘tistemu’ zgodi nekaj hudega, česar pa ne moremo, ne želimo in ne bomo storili mi, preložimo na udejanjanje neke neznane sile. Nič čudnega, da človek, ki iz dna duše zakolne, pogosto popolnoma nehote in podzavestno, pogleda v nebo …
Zanimiv citat in mnenja
Dr. Richard Stephens o bolečini in kletvicah:
“Preklinjanje kot odziv na bolečino je zares lahko dobrodejno, žal pa pretirana in prepogosta uporaba kletvic v vsakodnevnih situacijah ta ugoden vpliv izniči, zato v trenutkih, ko bi nam lahko to najbolj pomagalo, ne deluje več tako močno. A medtem ko kletvic sam osebno sicer ne pri predpisoval namesto protibolečinskih sredstev na recept, pa naše raziskave kažejo, da bi morali biti bolj tolerantni do ljudi, ki preklinjajo v trenutkih hudih akutnih bolečin.”
Andrej Karoli o kletvicah na radiu:
Mnenje Svetlane Makarovič o jezikovnih puritancih in kletvicah:
Sočnost jezika in politika – Borut Pahor v glavni vlogi:
Kletvice v glasbi
Cee Lo Green z (necenzuriranim) Fuck You:
Lily Allen in njen Fuck You aktivizem:
Za vzorec kletvic
Kletvice v slovenščini: jebemti, da bi te koklja brcnila, Jebela cesta, krucefiks, kurac, pizda, pejd u tri pirovske, pišuka, tri krasne …
Avtohtono slovenske: tristo kosmatih, krščen matiček, pes te nima rad, porka madona, govedo neotesano, naj ti ohrovt zgnije …
P.S. še duhovit posnetek o tem, kako kletvic nikakor ne gre jemati dobesedno: