Mrežni marketing – od njegovih začetkov do povampirjenja!

Mrežni marketing ni isto kot zloglasne in nelegalne denarne verige. Drži. Žal pa drži tudi, da bi danes v večini mrežnih shem le težko ne našli kakšnega od sumljivih elementov ponzi shem, kar velja tudi za nekatere najbolj znane sisteme t.i. mrežne prodaje. Še huje. Prav ponzi prevare se najraje (in najlažje) predstavljajo in kamuflirajo prav v sheme mrežnega marketinga.

Ločnica med mrežnih marketingom in ponzi piramidam ostaja zato bolj ali manj jasna le še v teoriji, v praksi pa se zdi, da je med njima vse manj pomenljivejših razlik.

Povedano bolj preprosto: mrežni marketing se je povampiril!

Od trgovskih potnikov do mreženja!

Sistem mrežnega marketinga so si pred 70 leti izmislili Američani, ki so na tem področju še danes vodilni, spreminjale so se le njegove oblike – od teh, ki temeljijo na klasičnih piramidah, do onih na geometrijsko dodelanih sistemih.

Ta takrat nov način prodaje je izšel iz že uveljavljenih oblik neposredne prodaje prek trgovskih potnikov in zastopnikov. Medtem ko jim danes nihče več ne bi odprl vrat, je bil ta poklic še pred desetletji (ko se je razmahnil vse od časa industrijske revolucije) nadvse uspešen ter celo čislan in priljubljeni. Potem pa se je zgodil preskok. Nekdo se je domislil novega načina prodaje, t.j. prvega mrežnega marketinga, ki je dejansko izšel iz te neposredne prodaje. Zgodilo se je v podjetju Californian Vitamin Company, ki je leta 1941 kot prvo uvedlo koncept mrežne prodaje. To podjetje se je kasneje preimenovalo v Nutrilite.

Ideja je bila enostavna in za tiste čase prava mala (prodajna) revolucija.

Pri Nutrilite so se skratka domisili, da bi svojo prodajo povečali s pomočjo novačenja novih članov, ki bi jih v prodajno mrežo privabili že obstoječi zastopniki. Slednjim so za spodbudo in v motivacijo ponudili triodstotni bonus od prodaje na novo pridruženih, pa tudi možnost, da se s svojo mrežo odcepijo in osamosvojijo, ko bi posamezna skupina prodala za 15.000 dolarjev blaga.

Novemu prodajnemu sistemu je bojda šlo odlično vse do leta 1959, potem pa je podjetje z odcepitvijo dveh najmočnejših mrež zastopnikov zašlo v hude težave. Iz teh odcepljenih mrež sta nastali podjetji Shaklee in  Amway. Prav Amway, ki je v vseh teh letih postal sinonim za mrežni marketing, je že nekaj let kasneje kupil Nutrilite in ta še danes predstavlja eno od njihovih najuspešnejših prodajnih artiklov.

Ni trgovcev, so pa uplinerji!

Izvorna ideja mrežnega marketinga se v teoriji tudi sicer ne zdi ravno napačna.

Osnovno poslanstvo mrežnega marketinga naj bi bilo skrajšati običajno prodajno verigo in denar, ki ga za svoje storitve sicer poberejo posredniki (uvozniki, generalni zastopniki, prodajalci na drobno, oglaševalci in drugi) naj bi si razdelili kar zastopniki oz. distributerji.

V teoriji vse lepo in prav, a kaj, ko se je v praksi zgodilo tole:

  • “Kljub temu da se pri mrežnem marketingu izpustijo vsi vmesni členi med proizvajalcem določenih izdelkov ali storitev in porabnikom, je v prodajni verigi mnogo več ‘rok’, kot zatrjujejo podjetja, zato se posledično nekateri izdelki mrežnega marketinga zdijo dragi.” (vir: T. Kozamernik, diplomska na primeru Oriflame)

In problem ni le veliko rok (t.i. uplinerji, ki jih futrajo downlinerji), ki si delijo denar od prodaje, sliko grdo kazi dejstvo, da pravi zaslužek v sodobnem mrežnem marketingu ne prinaša več akt prodaje konkretnega produkta ali storitve, temveč se praktično edini pravi zaslužek skriva prav v novačenju in mreženju, kamor vsekakor spada tudi izredno profitabilna obstranska dejavnost mrežnih poslov: t.j. dragih vstopnic za obvezna srečanja, ‘izobraževanja’ in nakupe promocijskih materialov. V tako izkrivljenih okoliščinah nato prihaja tudi do drugih, nadvse bizarnih situacij, ko si pridruženi član želi za vsako ceno izboljšati svoje možnosti v mreži, kar skuša storiti z nespametnim zakupom mnoštva produktov, ki jih ne bo nikoli porabil in najverjetneje tudi nikoli prodal. Da o tem, da so člani mreže zaradi – do nerazpoznavnosti poostrenega – ustroja posla do neke mere prisiljen k vse bolj vsiljivemu novačenju novih članov, kar je mrežni marketing tudi spravilo na izjemno slab glas, ki se ga najverjetneje zlepa ne bo več znebil, sploh ne govorimo.

In vse to seveda v imenu bojda bajnih zaslužkov, za katere pa prišlekom v posel seveda nikoli niso povedali, da jih po večini dosega le peščica najbolj pretkanih, agresivnih in brezkompromisnih. Še več. Večina (po nekaterih raziskavah kar 99%) jih bo posel (najverjetneje že po letu dni) zapustila z (tudi precejšnjo) izgubo.

In čeprav mrežnemu marketingu nekateri še vedno obljubljajo lepo prihodnost (pri čemer gre najverjetneje zgolj za zapozneli eho izpred desetletij, ko je bil mrežni marketing še zanimiv in svež nov pristop k prodaji), pa je zaradi vsega naštetega ta več kot vprašljiva.

Ne le, da se praktično vseh najbolj znanih mrežnih marketingov že drži slab sloves, tako pri nas kot v svetu, se zdi, da je svoje k osveščanju o njega pasteh vendarle primaknil tudi splet. Danes bi tako le težko našli slovenski forum, na katerem se še ni vnela besedna vojna med zagovorniki (praviloma člani in promotorji posla) in vse bolj srditimi nasprotniki mrežnega marketinga. Slednji prvim zelo radi očitajo, da se vedejo sektaško, potvarjajo dejstva, so nekritični ali najmanj naivni, predvsem pa, da so vsiljivi in pohlepni. In čeravno velja, da naj bi se za vsak – tudi sumljiv – posel vedno nekje našel nekdo, ki bi bil vanj pripravljen vstopiti, se zdi, kot da je po nekaj desetletjih mrežnega marketinga na naših tleh že prišlo do svojevrstnega zasičenja. Aktivnim članom mrež je namreč vse težje znovačiti ‘nove’ člane v mrežo, v praksi se tako v teh in sorodnih poslih gibljejo le še eni in isti ljudje. Nekateri jim zato pravijo kar MLM odvisniki.

Pridejo in gredo – mnogo njih!

Na tem mestu se je o mrežnem marketingu in ponzijevih prevarah že pisalo, in sicer v prispevku Ponzijeva prevara: Velike obljube, veliki donosi, bridki konci!

Od objave tistega prispevka pa do danes pa se žal še ni kaj dosti spremenilo. S sveta je z nekaj joka in stoka opeharjenih žrtev izginilo kar nekaj primerkov denarnih verig, vmes ugasnil kakšen šibek primerek mrežnega marketinga, a se je medtem rodilo na desetine novih in novih. Nekateri od njih se bodo sčasoma zapisali v zares dolg seznam trenutno aktivnih MLM podjetij, za marsikaterega od njih pa se bo izkazalo, da ni bil zaman kratkega veka. To, kar se je sprva zdelo kot še en mrežni posel, je bil le novodobni Ponzi, ki se je skril za krinko navidezno legalne prodaje produkta, storitve ali obetavne investicije. Ponzi se je skratka kot kameleon stalno prilagajal trendom v sicer legalni MLM industriji, ki je svoj asortiman ponudbe vztrajno dopolnjevala.

Medtem ko so desetletje ali dve nazaj najbolj cvetele mrežne prodaje čistil, ličil in drugih produktov za vsakdanjo rabo (po zgledu Amwaya), se zadnja leta zdi, da gredo v teh in podobnih shemah za med produkti, ki obljubljajo popolno zdravje (Asea) in vitkost brez truda (Herbalife), na prodaj pa so celo duhovnost (Pretnar & co.) in investicije (med drugim tudi v sumljive spletne projekte a la Sitetalk).

Kateri od v zgornjem odstavku naštetih podjetij še spada v mrežni marketing in kateri od njih je dejansko že denarna veriga, je vsekakor težko z gotovostjo reči (izbrane spletne povezave vsekakor kažejo, da je dvom še kako na mestu).

Toplo priporočam v branje:

Obsežen portal na temo pasti, laži in resnice o mrežnem marketingu v teoriji in praksi! Nekateri spodaj našteti blogi v slovenščini povzemajo prav pisanja tega portala.

Nudi t.i. sivo in črno listo mrežnih in/ali ponzi sistemov. Na njihovi listi sta tudi pri nas pogosta Amway Global / Quixtar in Herbalife. Še to. Tudi če kakšna MLM ali Ponzi novost na njihovem seznamu umanjka, to še ne pomeni, da v kratkem ne bo na listi ali da bi si tega sicer ne zaslužila.

Ali če prevedemo naslov prispevka: Je pokojninski sistem res navadna ponzi shema (piramida)? Prispevek bo zanimivo branje za vse tiste, ki so jih morda za hip zmedle (kar je tudi njihov edini namen) prav takšne primerjave.

Citat iz prispevka:

“Mnogi zagovorniki večnivojskega oz. mrežnega marketinga MLM (Multy-level marketing), tudi takšni, ki ponujajo dobre izdelke, poudarjajo rekrutiranje, preprosto zaradi sistema kompenzacije, ki veliko bolj nagrajuje rekrutiranje kot prodajo. Takšen MLM program je lahko v praksi še vedno piramidni sistem, čeprav vključuje izdelke (temu pravijo PPS – Product-based pyramid sistem). Pomembni piramidni elementi ostajajo del večine MLM programov, tako da imajo sodelujoči zelo malo možnosti za finančni uspeh (večinoma končajo pri izgubah), razen drobnega odstotka na vrhu hierarhije distributerjev.”

… in pomenljiv citat iz prispevka:

“Večina udeležencev v MLM poslu ne išče »priložnosti«, ampak jih pač rekrutira nekdo od bližnjih. Tak posel se prodaja kot zakonita dejavnost na domu, s katero lahko zaslužite nekaj »dodatnega denarja« za plačilo položnic ali dobrodelne namene ipd. Resnica je povsem drugačna. S spodbujanjem gradnje neskončne verige distributerjev na končno velikem trgu je že matematično velika večina udeleženih obsojena na finančno izgubo.

To so vam zamolčali: MLM PROGRAMI V VEČINI PRIMEROV PRINAŠAJO RAVNI IZGUBE NAD 99 %!”

Še drugi in drugačni pogledi na isto temo:

V svojem blogu naniza ključne razlike med (komaj še) legalnim prvim in upravičeno nelegalnim drugim sistemom. Razlike se zdijo očitne in v prid prvemu sistemu, žal pa praksa (po mojem, ne pa tudi avtorjevem mnenju) ločnico ‘bolj pošteno vs. prevara’ bolj kot ne briše.

V svojem prispevku, v katerem je sicer (ne brez razloga) nadvse kritičen do sistemov denarnih verig, ne pa tudi mrežnega marketinga per se, med drugim piše tudi tole:

“Tudi v moji zgodnji poslovni karieri sem imel izkušnjo s piramidnim sistemom. Negativno seveda. Podjetje se je imenovalo Galvagin. Ustanovitelji so bili iz Avstrije, pač tujine, kot je pri mnogih tovrstnih sistemih. No, prvo kot prvo sicer velja omeniti, da Galvagin ni bil piramidni sistem. To so večkrat poudarili. Galvagin je bil stožec, oziroma še bolje lijak (:)). In to trojni lijak. Več lijakov, kot si napolnil s 400€ svojih znancev v telefonu, več si dobil izplačil in na koncu bonov za možnost nakupa v različnih trgovinah.”