Prepričanje, da nekatere ljudi izkušnje negativnih ljubezenskih razmerij predestinirajo za nove tovrstne polomije, je v popularni kulturi široko razširjeno – tudi med stroko in akademiki.

Številni strokovnjaki za področje partnerskega nasilja zato svetujejo ženskam, ki so že bile žrtve partnerskega nasilja, da prekinejo cikel (vzorec) nasilnih partnerstev tako, da najprej dobro prevetrijo svoje preference pri izbiranju partnerjev.

Pa za to prepričanje obstajajo tudi kakšni empirični dokazi? Zaenkrat naj bi bilo teh še malo. Še več. Do nedavnega skorajda ni bilo študije, ki bi pod drobnogled vzela kriterije izbir tistih žensk, ki so si serijsko izbirale agresivne, ljubosumne in posesivne moške.

Dinamiko nasilnih odnosov je sicer moč najti v najrazličnejših oblikah razmerij. Nasilni so lahko tako moški kot ženske, prav tako se oba spola lahko srečata s pozicijo žrtve nasilja ali pa se vloge celo izmenjujejo. Pa vendar velja, da je daleč največ strupenih razmerij med nasilnim moškim in žensko, ki je žrtev tega nasilja (Weihe, 1998), prav tako so ravno ženske tiste, ki bodo verjetneje utrpele fizične poškodbe in nosile posledice čustvenega trpljenja (O’Keefe & Treister, 1998).

In kar je še bolj zanimivo, je to, da je nekaj študij že pokazalo, da si taiste ženske svojo žalostno usodo izberejo kar same!

Nizka samozavest kot faktor tveganja

Študija Neufelda, McNamare in Ertleja (1999), ki je v svoj študijski vzorec zajela študentsko populacijo, katere preference naj bi bile še posebej pereče, je pokazala, da je neverjetnih 77% študentk v roku pol leta od časa študije že izkusilo kakšno od oblik psihološkega nasilja v partnerstvu, kar 55% odstotkov njih pa je poročalo o večjem številu takšnih izkušenj v istem časovnem obdobju.

Ta raziskava je jasno pokazala na povezanost nizke samozavesti teh žensk in njihovimi pogostejšimi izkušnjami psihološkega nasilja in fizičnega trpinčenja, kako visoka je ta korelacija pa so nakazale (a še ne v polnosti dokazale) prihajajoče študije.

Ena zadnjih, ki je bila objavljena v pretižni strokovni publikaciji Personality and Social Psychology Bulletin (Zayas and Shoda, 2007) je raziskovala povezanost minulih izkušenj z iskanjem, izbiro (in preferenco) novih partnerjev prek spletnih portalov za zmenke.

Lažirane zmenkarije z resničnimi osebami

Raziskovalci so za namene študije postavili prav posebno spletno stran za heteroseksualne zmenke, ki je bila navzven videti kot običajni zmenkarski portal, dejansko pa je bila dizajnirana tako, da je ustrezala potrebam študije (torej natančnega sledenja spletnemu flirtu, preferencam izbiranja in drugim za študijo relevantnim dejavnikom).

In čeravno udeleženke študije tega niso vedele, so jim raziskovalci v naprej in z vso metodološko natančnostjo (in psihološkim profiliranjem) nastavili takšne in drugačne ‘ljubezenske pasti’ v obliki profilov potencialnih partnerjev. Profili razpložljivih moških so v sebi že skrivali – nekateri bolj, drugi pa manj jasne – indice za potencialno nasilnost.

Predstavitvene profile (oglase) so spisali resnični fantje, pri katerih so psihologi zaznali precejšnje potencialno tveganje, da postanejo v odnosu nasilni. Na osebnostnih testih so se namreč jasno kazale naslednje karakteristike: impulzivnost, jeza, ljubosumje, posesivnost, nesamostojnost, agresivnost, sovražnost in nizka samozavest. In da so se vse te karakteristike jasno kazale in brale (tudi med vrsticami) v njihovih oglasih so potrdile kontrolne skupine študije.

Primer?

V nekaterih predstavitvah je bila potencialna problematičnost kot na dlani: “A naj te opozorim že v naprej, imam tudi precej vročekrven temperament,” je eden od njih jasno nakazal svoje nagnjenost k jezi in impulzivnemu, medtem ko je drugi nakazal, da “… čeprav priznam, da bom postal ljubosumen, če se boš pogosto dobivala s svojimi prijateljicami na njihovem domu.” Spet druge indice je bilo moč razbrati z že nekaj malega sklepanja:

“S tabo bom ravnal kot z boginjo. Dokler me ne boš razočarala. Potem boš zame samo še ena mnogih.”

Zgodbe, ki si jih sami pišemo

Rezultati raziskave so bili več kot jasni:

• ženske s preteklo izkušnjo nasilnega partnerstva so trikrat verjetneje izbrale potencialno nasilnega kandidata za zmenek kot ženske, ki so jim bile izkušnje maltretiranja v razmerju tuje.

Ali povedano drugače:

• ženske, ki so že bile maltretirane, so pritegnile ravno tiste vsebine v zapisih, ki so kazale na potencialno partnersko nasilništvo. A ob tem gre povedati, da so kasnejše racionalizacije izbire pokazale, da so ravno najbolj problematične karakteristike dekodirale po svoje: intenzivno ljubosumje so si razložile kot ‘mu ni vseeno zame’, medtem ko so jezo videle kot romantizirano dražljivo ‘nevarnost’, celo strasti.

V študiji, ki je sledila, so se raziskovalci osredotočili na preference heteroseksualnih moških. Zanimalo jih je, kaj privlači k nasilju nagnjene moške. Izkazalo se je, da imajo tudi ti svojevrsten ‘okus’ za ženske:

• moški, ki so na testih dosegali najvišje markerje za potencialno partnersko nasilništvo, so 1,5 krat pogosteje izbirali partnerke, za katere je bila značilna partnerska anksioznost (ali bolesten strah pred zavrnitvijo). Prav ljudje z visoko partnersko anksioznostjo so posebej ranljivi za kvalitete ‘s teboj bom ravnal kot s kraljico’ v fazi osvajanja. Uživajo v darilih, ki jih je na začetku tovrstnega razmerja v obilju: rože, dragocen nakit, laskanja in komplimenti, pogosti klici in stiki. Ravno strah pred zavrnitvijo ohromi njihovo sposobnost za detekcijo zdravega ravnovesja med neodvisnostjo in odvisnostjo znotraj partnerskega razmerja.

Ni ga čez dober nasvet!

Gordijski vozel nesrečnih razmerij, v katerih se bohotijo psihično, čustveno in fizično nasilje, naj bi bilo mogoče presekati z:

• zavestnim prečiščenjem (in analiziranjem) lastnih preferenc pri izbiranju potencialnih partnerjev,
• delo na sebi (alias krepitev samozavesti, zavedanja lastne vrednosti, osebnih meja …),
• poiskati tretje (neodvisno) mnenje s strani prijateljev in drugih bližnjih. Ti bodo znali videti tudi tisto, na kar imajo sami še vedno ‘slepo pego’.

Citat, ki je na mestu

NiCarthy (1986):

“Če se pogosto zapletate z nasilnimi moškimi, je temu tako bodisi zato, ker vas nekaj na njih privlači ali pa je nekaj v vas, kar privlači njih.”