Tim je po definiciji skupina ljudi, ki jih povezuje skupni cilj. Sliši se logično in enostavno, vendar: kakšen (in ali je sploh mogoč) je idealen, popoln delovni tim?
V modernem delovnem okolju tako orientirane in organizirane delovne skupine vse bolj pridobivajo na veljavi. V mnogih sodobnejših oblikah dela pa, ne le da prinašajo določene prednosti napram konvencionalnim oblikam organizacije dela, ampak zaradi vse večje kompleksnosti delovnih nalog in med seboj prepletenih raznovrstnih delovnih zahtev, postajajo celo dejanska nuja.
Idealen tim v teoriji
Iz številnih najbolj znanih študij timskega dela, ki jih je podpisal slavni teoretik managementa, raziskovalec in profesor, Meredith Belbin, je moč razbrati, da idealen tim sestavlja:
- nekje med najmanj 5 do največ 12 nepopolnih, a raznovrstnih timskih igralcev. Če je v timu manj kot pet ljudi, to prinaša zmanjšano perspektivnost in manj kreativnosti, medtem ko več kot 12 ljudi v timu povečuje možnosti trenj med člani in grupiranj v podskupine.
Glede na svojo sestavo pa so lahko takšni samostojni delovni timi bolj ali manj homogeni (kar je, zanimivo, tudi v obratnem sorazmerju s kreativnostjo tima):
- Načelom velja, da bolj kot je skupina homogena, bolj povezani in bolj harmonični so odnosi med njenimi člani. V zelo homogenih skupinah je možnost trenj zelo majhna, žal pa je takšen tudi kreativen potencial in z njim možnost rasti.
- Na drugi strani pa velja, da bolj kot je skupina heterogena, večje so razlike v pogledih in perspektivah med člani, s čimer seveda narašča tako potencial za kreativnost kot tudi potencial za konflikt in trenja.
Idealna sestava bi bila torej oblika tima, ki bi premogla ravno pravo mero tako povezanosti kot raznovrstnosti.
Kako zgradimo popoln tim?
Iz kakšnih ljudi bi bil pravzaprav sestavljen popoln delovni tim?
Iz popolnih posameznikov?
Pa takšni sploh obstajajo?
Teorija pravi, da naj bi imel popoln posameznik naslednje kvalitete:
- družaben,
- organiziran,
- motiviran,
- kreativen,
- zagnan,
- objektiven,
- diplomatičen,
- natančen,
- strokoven.
A ker ljudi, ki bi v eni osebi združevali prav vse zahtevane kvalitete, praktično ni, sta si teorija in praksa v nadaljevanju enaki:
- popoln tim je sestavljen iz raznovrstnih članov, ki šele skupaj premorejo vse naštete komplementarne sposobnosti. Z dobro koordinirano skupinsko sinergijo pa naj bi se v popolnem timu ustvarilo idealno okolje, v katerem bi bil vsak od članov tima sposoben maksimizirati svoje točke moči in na drugi strani minimizirati svoje slabosti.
Desetletja dolge raziskave timskega dela kažejo, da je vse to še kako mogoče, ena od najpogosteje uporabljanih metod za merjenje osebnostne raznolikosti managerskih timov pa je prav Belbinova metoda in …
Belbinove timske vloge
Že omenjeni dr. Meredith Belbin je po letih študija in raziskav prišel do ugotovitve, da:
- popoln tim sestavlja optimalno število posameznikov, ki so skupaj sposobni odigrati 8 + 1 različnih, a dopolnjujočih se timskih vlog!
Vsaka od teh devetih vlog, ki jih je s posebnimi osebnostnimi karakteristikami, sposobnostmi in slabostmi definiral Belbin, je za popoln delovni tim nepogrešljiva. Vseh devet timskih vlog je tako enakovrednih in zatorej med njimi ni in ne more biti zvezdnikov!
Avtor, ki je svojo metodo razvil z dolgoletnim eksperimentalnim delom na podlagi opazovanj in eksperimentiranja timske igre – med drugim tudi na podlagi kombiniranj različnih osebnostnih tipov, je svojo timsko tipologijo določil na podlagi štirih osnovnih psiholoških značilnostih posameznika:
- inteligentnosti,
- dominantnosti,
- ekstravertiranosti oz. introvertiranosti
- in čustvene stabilnosti oz. anksioznosti.
… za lažjo identifikacijo osebnostnih tipov pa sčasoma razvil tudi vprašalnik, ki se imenuje Belbin Team Role Self-Perception Inventory, kratko SPI.
Vprašalnik z več sto detaljnimi vprašanji je proti plačilu dostopen na spletu, z nekaj malega lastnega truda in uvida pa bi se moral v njegovih tipologijah najti tudi vsak sam.
Kateri tip timskega člana si?
Prepoznaj svoje moči (in slabosti)!
Belbin je svojih devet timskih tipov v grobem najprej razdelil v tri kategorije:
- ljudje akcije!
- ljudje misleci!
- ljudje odnosov!
Vsaka od timskih vlog že po tej umeščenosti lahko asociira na svoje tipične vedenjske in medosebne moči.
Belbin je v nadaljevanju vsakemu od tipov določil tudi tipične slabosti, ki izhajajo iz posameznega osebnostnega profila in so zato na nek način pričakovane. In čeprav o teh slabostih govori kot o ‘dovoljenih oz. pričakovanih slabostih’, ni zaželeno, da se jim posameznik prepušča, temveč naj bi jih sam pri sebi prepoznaval, jih premagoval in, če je le mogoče, tudi obvladoval.
In še to:
Če se boste v nadaljevanju morda prepoznali ne le v enem, ampak morda v dveh, celo treh … tipih timskih vlog, naj vas to nikar ne začudi. Ljudje običajno nismo tako zelo enostranski ?
Devet timskih vlog
V akcijo orientirane vloge:
Tvorec
Dinamični pospeševalci in spodbujevalci!
Tvorci so ljudje, ki druge izzivajo k akciji in v timu spodbujajo izboljšave. So dinamični, žilavi in (običajno) ekstrovertirani ljudje, ki uživajo v tem, da spodbujajo druge, vedno znova dvomijo v že utečene norme in iščejo boljše načine reševanja problemov. Tvorci so tisti, ki jih ni strah vsake toliko pretresti stvari in prevetriti pretirano zadovoljne odnose, da bi se tim ne uspaval preveč. Ker težave pogosto vidijo kot razburljive izzive, jim v takšnih situacijah ne zmanjka poguma. Vztrajajo tudi takrat, ko bi nekateri drugi že vrgli puško v koruzo.
Potencialna slabost: Znajo biti precej provokativni, trmoglavi in včasih po nepotrebnem prizadenejo čustva drugih.
Izvajalec
Praktiki, ki stvari pripeljejo do konca!
Izvajalci so dobro organizirani, samodisciplinirani in praktični ljudje, ki projekte speljejo v prakso. Ideje in koncepte tima znajo spraviti v tok praktičnih akcij in planov. So zelo zanesljivi ljudje, na katere je moč računati, da bodo delo zagotovo pripeljali do zadovoljivega konca. So zelo učinkoviti in imajo dober občutek za to, kaj je možno, nujno in ustrezno. Ne bojijo se trdega dela, probleme pa najraje rešujejo sistematično.
Potencialne slabosti: Ker niso spontani, pogosto delujejo pretirano togo. Upirajo se spremembam.
Dovrševalec
Vztrajneži s smislom za podrobnosti!
Dovrševalci so ljudje, ki se tipično zavzamejo za dokončanje projekta, pri čemer so pozorni na vse mogoči podrobnosti, ki jih drugi sicer zanemarjajo. So tisti, ki vedno še enkrat preverijo, da v projektu ni napak in da se ni kje česa spregledalo. So zelo zaskrbljeni glede rokov oddaje, zato bodo oni tisti, ki bodo tim spodbujali k temu, da bo projekt zaključen pravočasno. Redko se lotijo stvari, ki jih ne morejo dokončati, in neradi prelagajo delo na druge. Nekateri jih opisujejo kot natančne, vestne in, čeprav so lahko videti mirni, tudi anksiozne perfekcioniste.
Potencialne slabosti: Lahko so preveč zaskrbljeni, predvsem pa pogosto po nepotrebnem. Težko delegirajo delovne naloge drugim.
K ljudem in odnosom orientirane vloge:
Koordinator
Dirigent s posluhom za potenciale
Ti ljudje znajo svoje sodelavce naravno pritegniti k izvrševanju skupnih ciljev. Odlikuje jih sposobnost prepoznavati potencialov in vrednosti v vsakem od članov tima, takoj pa vedo tudi, kako bi jih lahko izkoristili v smeri skupnih ciljev. S svojim izostrenim posluhom za ljudi so videti skorajda kot nekakšni dirigenti v timu. To so običajno umirjeni in priljudni ljudje, ki znajo poslušati. In četudi v timu niso nujno najbolj sposobni, pa zaradi svojega širokega in svetovljanskega pogleda na svet v timu uživajo svojevrsten ugled.
Potencialne slabosti: Včasih preveč svojih obveznosti in dela preložijo na pleča drugih članov tima. Lahko postanejo manipulativni.
Sodelavec
Timski delavec in povezovalec
To so ljudje, ki svojim sodelavcem radi nudijo podporo. Želijo in se trudijo, da skupno delo članov teče dobro in učinkovito. So naravni pogajalci znotraj skupine, saj so fleksibilni, diplomatski in dojemljivi. Ker znajo ljudem prisluhniti, so med bolj priljubljenimi člani ekipe. V skupini dajejo posebno prioriteto timski povezanosti, zato drugim radi pomagajo, da se med seboj bolje razumejo.
Potencialne slabosti: Nagnjeni so k neodločnosti in k ohranjanju nevtralne pozicije v diskusijah in med sprejemanjem ključnih odločitev.
Iskalec virov
Radovedni in družabni komunikatorji
To so radovedni in zanesenjaški ljudje, ki znajo prepoznati že obstoječe možnosti in priložnosti. In čeprav sami (običajno) niso najbolj domiselni in originalni, znajo prepoznati (in prevzeti) dobre ideje drugih in jih v nadaljevanju nadgraditi. Ker so zelo družabni, pri drugih pogosto naletijo na topel sprejem. Ljudje jim radi prisluhnejo in sprejemajo njihove pobude. So rojeni pogajalci, spretni pri raziskovanju novih priložnosti in razvijanju stikov – tudi v imenu in za dobro celotnega tima.
Potencialne slabosti: Če jih drugi stalno ne spodbujajo, jih njihova navdušenost hitro mine. Včasih so pretirano optimistični.
K razmišljanju orientirane vloge:
Snovalec
Človek ideje, kreativnež in inovator
Snovalec je kreativni inovator, ki je poln novih idej in pristopov. Spremembe spodbuja prav z novimi idejami. To so (običajno, a ne nujno) introvertirani ljudje, ki raje delajo sami, ločeni od tima. So samostojni, bistri in dojemljivi tako za hvalo kot kritiko. Pri delu so domiselni in nekonvencionalni, njihove ideje pa so lahko občasno tudi tako radikalne, da so zato morda nepraktične.
Potencialne slabosti: So slabi komunikatorji in se težje razumejo z ljudmi, ki imajo drugačno mnenje. Nagnjeni so k ignoriranju danih parametrov in omejitev.
Ocenjevalec
Dober opazovalec z občutkom za realnost
Ocenjevalec – opazovalec se najbolj znajde v vlogi analiziranja in vrednotenja idej, ki jih prispevajo drugi (najpogosteje Snovalci). To so resni, objektivni in razmišljujoči ljudje, ki se nikoli prehitro ne navdušijo. Preden se dokončno odločijo, temeljito pretehtajo vse dobre in slabe plati vseh mogočih opcij. So kritični misleci, ki k problemom pristopajo nadvse strateško. Znajo modro presojati in se le redko motijo.
Potencialne slabosti: Ljudje jih pogosto ocenijo kot nedostopne ali ne dovolj čustvene posameznike. Lahko so slabi motivatorji.
Strokovnjak
Specialist s posebnim strokovnim znanjem
Specialisti premorejo tisto posebno ozko strokovno znanje, ki ga tim potrebuje, da bi opravili svoje delo. To je predan človek, ki je na svoj poseben status eksperta znotraj tima nadvse ponosen. Večina njegove energije je usmerjena predvsem v vzdrževanje (ali obrambo) njegove strokovne ekspertize, za delo drugih pa se ne zanima.
Potencialna slabost: Lahko postanejo preokupirani s tehnikalijami. Njihova vloga znotraj tima je omejena na njihovo specialnost, zato s timom ni zares povezan.
Še nekaj zanimivosti!
V & O
- Delo v znanosti je intelektualno zahtevno. Bi se strinjala, da bi v znanosti najbolje uspevali tisti timi, v katerih bi bili zbrani samo posamezniki z največjim mogočim izmerjenim IQ-jem?
Da ali ne?
Odgovor bi vas znal presenetiti.
Že slišali za Apollo sindrom?
Ta termin je postal znan prav zaradi Belbinovih eksperimentov timske igre.
V enem od mnogih njegovih eksperimentov, v katerem so različno sestavljeni timi medsebojno tekmovali v igrah, ki so simulirale dejanske poslovne situacije, je R. Meredith Belbin enega od timov sestavil tako, da so se v njem znašli posamezniki, ki so se na testih inteligence odrezali daleč najboljše. Na presenečenje vseh, pa se je ‘Apollo’ tim nazadnje odrezal daleč najslabše.
V timu so se znašli samo visoko inteligentni, močno analitični in kritični misleci, ki pa jim je uspelo zmagati v zgolj treh od 25tih možnih igrah.
Kako je to mogoče?
Izkazalo se je, da so vse te ‘brihtne glavice’ na kupu enostavno porabile veliko preveč dragocenega časa za svoje brezplodne debate, v katerih so skušali drug drugega prepričati v svoj prav. Velike težave so imeli tudi v fazi sprejemanja končnih odločitev, premalo pozornosti so namenjali nekaterim pomembnim podrobnostim, nalog pa so se tudi sicer najraje lotevali vsak zase (in mimo drug drugega). In ko so bili na koncu tudi sami do grla siti svojih stalnih konfrontacij, so pričeli delati napake zato, ker so se v nadaljevanju raje vzdržali vsakršnih argumentiranj in tako – v svoji pasivnosti – pristajali na napačne odločitve.
Še to: enako slabo se je odrezal tudi tim, ki je bil sestavljen iz samih kreativcev …
- Dober tim potrebuje vodjo, ki je bolj inteligenten od večine članov tima?
Drži ali ne drži?
Belbin je bil tudi tu jasen.
Če je vodja tima preveč inteligenten:
- prevzame popoln nadzor nad vsakršno diskusijo,
- aktivno sam rešuje vse probleme,
- je hitrejši od drugih in pogosto pušča svoj tim daleč za sabo,
- zelo hitro najde napake v mišljenju drugih,
- njegova inteligentnost plaši ostale člane tima,
- ostane sam v končnih fazah projekta.
Če pa vodja tima ni prav bister (oz. je manj inteligenten od večine v timu):
- se pogosto izgubi ali ga izločijo v diskusiji,
- postane neodločen in zadržan,
- ni samozavesten pri razreševanju konfliktov in je nesposoben vzdrževati disciplino.
Skratka, Belbin je mnenja, da se bo kot vodja tima najbolje odrezal tisti član ekipe, ki je povprečno inteligenten:
- tako bo na približno isti inteligenčni ravni kot njegov tim,
- znal bi prepoznati izjemno bistrega posameznika v ekipi in ceniti njegove ideje,
- ne bi se smel počutiti inferiornega, ker ni najbolj inteligenten v ekipi,
- bi moral imeti dovolj samozavesti, da sprejema končne odločitve.
Poleg naštetega, naj bi imel dober vodja tima tudi naslednje osebnostne značilnosti:
- zaupati bi moral znati ljudem,
- močna, moralna zaveza timu,
- naj bi bil ekstrovertiran in entuziastičen,
- načeloma umirjenega, skoraj ležernega vedenja,
- dobra samokontrola.
Na vprašanje bi bilo mogoče odgovoriti tudi drugače – npr. z besedami M. Gandhija:
“Tam gredo moji ljudje. Moram jim slediti. Sem namreč njihov vodja!”
Zbrala in uredila: Nataša Zupanc