Še ena nadvse aktualna študija, stara komaj nekaj mesecev, kaže, da pozitivna vizualizacija našega skorajšnjega uspeha v resnici ne pomaga doseči našega cilja.
Dva oddelka za psihologijo, eden z univerze v New Yorku in drugi z univerze v Hamburgu, sta v pomembni strokovni publikaciji objavila izsledke delov skupne raziskave, ki kažejo, da je:
- pozitivna vizualizacija ne le neučinkovita, temveč tudi kontraproduktivna!
Tudi nekatere predhodne raziskave so že nakazovale, da vdajanje spontanim pozitivnim fantazijam o prihodnosti napoveduje le borne rezultate. Z dotičnimi študijami so skušali temu priti do dna in s posamičnimi eksperimenti znotraj študije jim je to tudi uspelo.
Brez vsakega dvoma so dokazali, da nas pozitivne fantazije od ciljev oddaljujejo bolj kot nevtralne ali negativne vizualizacije. Še več. Več kot očitno se je pokazalo, da je v primeru pozitivnih vizualizacij raven energije najmočneje padla prav v primerih, katerih potrebe po akciji so bile urgentnejše.
Precej šokantna ugotovitev glede na prodajne rezultate pop psiholoških bestselerjev, ki ljudem svetujejo ravno to – namreč pozitivno vizualizacijo.
Kje se pravzaprav zalomi?
Možgane pozitivne vizije zavedejo!
Ko si predstavljamo, da smo že dosegli (ali dobili) želeno, nam naši možgani to enostavno verjamejo in zato izdajo ukaz, da se – namesto, da bi nas založilo z za akcijo potrebno dozo energije – sprostimo:
- fizično postanemo prijetno mlahavi,
- krvni pritisk se nam zniža,
- utrip srca upočasni,
… kar naenkrat se zdi vse na tem svetu čudovito in fino – prav takšno, kot smo si ‘naslikali’ v naši vizualizaciji.
Fatamorgana za žejne, privid uspeha za lene
V enem od poskusov so tako že zelo žejnim testirancem naročili, naj vizualizirajo kozarec ledeno mrzle vode in ugotovili, da so prostovoljci po takšni vizualizaciji celo podcenili svoj občutek žeje in te niso – ob prvi priliki, ko je bilo to mogoče – potešili. Pozitivna vizualizacija je torej zmotila možgane v celo tako osnovnih življenjskih funkcijah, kot je občutek žeje.
Podobno se je dogajalo tudi prostovoljcem, ki so imeli nekoliko drugačno nalogo. Vizualizirati so morali opravljene naloge prihajajočega tedna. Konec tedna pa so vsi po vrsti ugotavljali, da so tekom tedna opravili manj nalog, kot bi jih lahko (ali bi jih sicer opravili).
Sklep: Vse kaže, da nas pozitivna vizualizacija (še neuresničene akcije ali cilja) oropa prav tiste energije (in motivacije), ki bi bila potrebna za to, da vizualizirano dejansko tudi uresničimo.
P.S.: Ne glede na dotično raziskavo pa velja, da vizualizacija v športu (mišljeno na vizualizacijo popolne športne akcije, ki jo je športnik že natrenirali in v preteklosti že izvedel) ali pri psihoterapiji vendarle prinaša določene dobrobiti. Seveda pa gre v teh primerih bolj za obnovitev in ojačanje že doseženega (cilja ali psihološko – čustvenega stanja).
Več o raziskavi na povezavi Journal of Experimental Social Psychology.