Samskost postaja nekaj razburljivega, pozitivnega, celo zaželjenega, čeprav so še do nedavnega samskost povezovali z depresijo, anksioznostjo …
Legitimna izbira
“Samskost že nekaj časa ni več stanje, ki ga je treba kar najhitreje preseči,” pravi sociologinja in zgodovinarka Stephanie Coontz.
“Samskost danes prinaša veliko dobrega, zakonski jarem pa danes ni več ‘nujni izhod’ v odraslost. Danes večina ljudi vidi samskost kot nekaj zaželjenega in nič več kot nekakšno prekletstvo.”
In čeprav se mnogim še vedno trudijo spoznati potencialnega partnerja, pa je njihovo iskanje manj histerično, panično ali na meji obupa. Še več. Vse več je takšnih, ki v samskosti vidijo boljšo izbiro – izbiro, ki je nekako osvobajajoča! V prid izbire slednjih gredo tudi najnovejša sociološka dognanja, ki pravijo, da je pot do sreče enako tlakovana tako samskim kot tistim v paru – občutek srečnosti je pač odvisen od uresničevanja zastavljenih življenjskih ciljev in kvalitete odnosov, ki jih imamo z drugimi ljudmi (torej ne le z enim, domnevno ‘posebnim’ posameznikom).
Moški za, ženske proti?
In čeprav ankete kažejo, da se moški vse bolj ogrevajo za idejo zakonskega življenja, pa ženske postajajo v tem oziru vse bolj ‘previdne’.
Potem ko pretehtajo finančne, čustvene in profesionalne cilje, se mnoge ne pustijo več zlahka ‘ujeti’ v institucijo zakona. In ker se ženske bolj zavedajo ‘negativnih’ posledic, ki jim jih prinaša zakon – ženske danes še vedno postorijo večino gospodinjskih del in imajo največ opraviti z otroci – se jih vse več upira ideji, da bi ‘… prenašale nekaj, kar ni ‘fair’’.
Predsodki umirajo počasi
A čeprav postaja kristalno jasno, da je prepričanje o tem, da so samski osamljeni in nesrečni, zgolj mit, pa ta mit vendarle le počasi ‘umira’. In zanimivo: Še največ težav imajo s tem prav samski sami!
“S svojim življenjem so zelo zadovoljni – imajo veliko prijateljev in veliko potujejo, pa vendar jih včasih slišim govoriti, kako v življenju niso srečni, ker nimajo stalnega partnerja,” ve povedati psihologinja Bella DePaulo.
“Verjetno je samskim še vedno malce težko reči drugim ljudem: ‘Srečna sem. Zadovoljen sem s svojim življenjem.’ Kar ni nič čudnega, saj širše družbeno še vedno ni povsem vsidran koncept, ki bi za legitimno izbiro sprejel tudi samskost kot tako in z njo priznal tudi ‘željo po samskosti’. A tudi to se spreminja …”