Na spletu se je našla zanimiva študija Michelle Foster, ki je s sodelavci z ameriške Univerze Georgia-State v Atlanti raziskovala povezave stresa in žalosti z debelostjo.
Po nje izsledkih naj bi se ljudje redili prav zaradi takšnih psihično-čustvenih stanj, in, kar je prav tako zanimivo, naj bi bili v tem nadvse podobni hrčkom.
Ljudje smo podobni hrčkom
V omenjeni raziskavi so omenjeno psihosomatiko raziskovali na primerih malih glodalcev.
Znano je, da:
- podgane in miši v stresnih situacijah izgubijo apetit,
- navadni zlati hrček Mesocricetus auratus pa ne. Pri tej živalici sta se – ravno nasprotno – v stresnih okoliščinah razvili požrešnost in debelost, podobno kot pri večini ljudi.
Michelle Foster je za predmet opazovanj zato izbrala prav hrčka in se tako skupaj s svojo znanstveno ekipo lotila nadvse natančnega nadzorovanja njegovega prehranjevalnega vedenja – v upanju, seveda, da jim bodo njihovi rezultati pomagali določiti dejavnike, ki vplivajo tudi na čezmerno težo pri človeku.
Tudi hrčki poznajo ‘mobing’
V eksperimentu so mlade hrčke večkrat za sedem minut dali v kletko k starejšim in močnejšim sovrstnikom. V nekaj sekundah in po kratkem boju za ozemlje so se vsiljivci podredili gostiteljem. Kmalu za tem pa so začeli očitno več jesti. Hrčki so morali biti takšnim socialnim pritiskom v 30 dneh izpostavljeni najmanj štirikrat, njihovo reakcijo pa so okrepili še z občasnim (netravmatičnim) stresom.
In zanimivo: v jasno urejenem poteku dneva in s pričakovano, redno konfrontacijo, je postajala njihova reakcija šibkejša – tudi tu naj bi bilo mogoče postaviti vzporednice s tipičnim človeškim vedenjem:
“To je na nek način tudi dokaz, da so nepredvidljivi stresni dogodki za ljudi veliko bolj škodljivi kot tisti predvidljivi,” so tekom raziskav zapisali raziskovalci, “saj običajne procese v telesu spravijo iz ravnovesja.”
Hrčki in njihovi zajetni trebuščki
In medtem se maščoba zbira, tako pri hrčkih kot pri človeku, predvsem na trebuhu, in ta tako imenovana visceralna maščoba velja za zdravju še posebej škodljivo.
Ljudje in hrčki so si podobni tudi hormonsko:
- pod stresom okrepljeno proizvajajo nadledvični hormon kortizol, ki spodbuja apetit.
Na drugi strani pa – zanimivo – podgane in miši v taistih situacijah tvorijo kortikosteron, ki očitno zajezi lakoto.
Se lahko nadejamo zdravila?
Raziskovalci na podlagi svojih opazovanj in ugotovitev seveda še upajo, da bodo lahko z novimi spoznanji kmalu v prihodnosti razvili nova zdravila proti debelosti.