Vsi tisti, ki verjamete v telekinezo, prosim dvignite mojo roko!
Telekineza je po definiciji sposobnost premikanja predmetov s pomočjo uma. Izmed vseh paranormalnih oz. psihikalnih sposobnosti človeka je prav telekineza ena izmed najbolj redkih, saj je le peščici ljudi doslej uspelo javno demonstrirati to sposobnost, pa še ti nikoli niso povsem utišali zagrizenih skeptikov (v branje na tem mestu zato še posebno priporočam v branje – na koncu prispevka – svojstvene poglede profesionalnega skeptika, Jamesa Randija, ki je med drugim razkrinkal tudi slavnega Urija Gellerja).
Že v začetku prejšnjega stoletja
Eden prvih javnosti znanih telekinetikov je bila Stanislawa Tomczyk, rojena na Poljskem, ki je raziskovalce paranormalnih sposobnosti začela zanimati zaradi nenavadnih fenomenov, ki so se dogajali v njeni prisotnosti. V njeni bližini so namreč sami od sebe lebdeli manjši predmeti. Njene telekinetične sposobnosti so se sproščale spontano, ugotovili pa so, da jih lahko usmerja, kadar je pod vplivom hipnoze.
V začetku leta 1900 se je zanjo začela zanimati raziskovalka Julien Ochorowicz. Ko je levitacije predmetov v bližini nenavadne Poljakinje opazovala od blizu, je opazila nekakšno tanko žarčenje iz njenih dlani in prstov. Zdelo se je, kot da iz prstov gospe Tomczyk prihajajo kot za pajkove niti tanki žarki, ki očitno povzročajo lebdenje predmetov. In raziskovalki ni uspelo dokazati, da bi lahko šlo pri vsem skupaj za kakšno veliko prevaro.
Gospo Tomczyk je leta 1910 pod drobnogled vzela tudi skupina znanstvenikov laboratorija za fiziko v Varšavi. V nadvse strogih testnih pogojih je gospa s svojimi sposobnostmi presenetila tudi te ugledne raziskovalce.
Ko lebdijo kristalne sklede
Ena najbolj znanih in najbolj preiskovanih psihikov, ki naj bi imela tudi telekintetične sposobnosti, je bila gotovo Rusinja Nina Kulagina. Svoje psihokinetične moči naj bi odkrila po naključju, ko je razvijala neke druge paranormalne veščine.
Številna poročila pravijo, da je z močjo svojega uma lahko premikala najrazličnejše predmete: od škatlice vžigalic, hlebca kruha, velike kristalne sklede, urinega kazalca in tube za cigaro do navadne solnice. Kar nekaj od njenih podvigov so posneli tudi na film.
Fenomenalni Uri Geller
In na tem mestu zares ne gre pozabiti tudi na najbolj znanega psihika vseh časov, Urija Gellerja, ki je svoje psihokinetične moči rad in pogosto javno prezentiral, svetovno znan pa je postal prav zaradi svojih sposobnosti ukrivljanja žlic in ključev.
Skeptiki so navkljub njegovim odkritim demonstracijam ostajali prepričani, da je Uri le navaden čarodej in prevarant. Prepričalo jih ni niti, ko je Uri nekajkrat in pod strogim nadzorom znanstvenikov vplival na predmete tudi z velikih razdalj in simultano na različne, zaščitene lokacije.
Leta 1973 je Uri Geller demostriral svojo sposobnost v oddaji ene od britanskih radijskih postaj. Nekaj minut potem, ko je radijskega voditelja šokiral z zvijanjem njegovih ključev, so se v eter vsuli klici poslušalcev iz cele države, da so se njihovi noži, vilice, žlice, ključi in žeblji spontano zvijali za časa njunega eksperimenta v etru. Tako izjemen uspeh njunega malega poskusa je menda presenetil celo samega Gellerja. To je bil tudi trenutek, ko je Uri zaslovel in se zapisal med zvezde.
Kaj pravi znanost?
Čeprav drži, da marsikateri čarodej lahko ‘pričara’ takšne fenomene, pa znanstvena raziskovanja še zdaleč niso končana …
Znanstvena dilema in/ali skepsa!
Je tudi fenomen poltergeista le učinek telekineze?
Večina manj skeptičnih raziskovalcev psihokinetičnih sposobnosti pravi, da se večina telekinetičnih sposobnosti sprošča spontano, torej nezavedno. Pravijo tudi, da je fenomen poltergeista (oz. tako imenovane aktivnosti nagajivih duhov, ki naj bi premikali ali metali predmete po sobah hiš, v katerih naj bi ‘strašilo’) v resnici le aktiviranje nezavednih telekinetičnih sposobnosti ljudi, ki tam živijo.
V kar nekaj primerih raziskovanja ‘zakletih hiš’ se je namreč izkazalo, da ‘nereda v hišah’ niso delali poredni duhovi, temveč obdarjeni posamezniki, ki so bili najpogosteje v kakšni čustveni stiski ali pod vplivom divjanja hormonov. Ti ljudje so z spontanimi izbruhi energije nehote povzročali, da je s police padla velika enciklopedija, da so pokale vaze, leteli noži ali se s sten ‘same od sebe’ trgale tapete.
Bojevnik proti praznoverju
Povsem drugačnega mnenja je James Randi, ki ga pogosto kličejo kar Osupljivi Randi.
James Randi je nekoč nastopal na odrih kot čarodej, kasneje pa je svoje življenje posvetil karieri profesionalnega skeptika in zagrizenega borca proti praznoverju.
Leta 1987 je razkrinkal razvpitega patra Petra Popoffa, ki se je izdajal za čudežnega zdravilca in ranocelnika, že davnega eta 1972 pa tudi slavnega Uri Gellerja, ki je bil najbolj znan po svojih sposobnostih ukrivljanja vilic in žlic. Randi, ki je obsodil Gellerja, da je navaden šarlatan, ki uporablja trike navadnega čarodeja, je slednjega razkinkal v knjigi Magija Uri Gellerja, na Randijevi internetni strani pa je mogoče videti tudi nekaj filmov, ki jasno razkrivajo Gellerjeve prevare (dotični filmi morda ne bodo več dolgo na ogled, saj se Uri Geller bori proti njihovem razpečevanju s silovitimi tožbami).