Telepatija – pogovor brez besed in telesa

Telepatija je nadnaravna sposobnost komuniciranja brez običajnih komunikacijskih metod – t.j. brez govora in telesa.

Poznamo več oblik telepatije:

  • telepatska komunikacija preko občutkov,
  • telepatska komunikacija preko čustev,
  • telepatska komunikacija preko notranjih ‘slik’ in ‘zvokov’,
  • in telepatija v obliki besed in fraz.

In medtem, ko čutna telepatija velja za najlažjo, naj bi bila telepatija v obliki besed in fraz najtežja.

Večina ljudi danes verjame tudi, da se je mogoče telepatijo – tako kot vsako drugo našo sposobnost – naučiti in jo tudi razvijati: s pomočjo meditacije in koncentracije. Pravijo tudi, da bolj kot jo treniramo, boljši postajamo.

V nadaljevanju nekaj zanimivosti s področja raziskovanj telepatije …

Prva testiranja telepatije v ZDA

Skupnost za fizikalne raziskave v angleškem Cambridgu je bila ena prvih inštitucij, ki se je ukvarjala z raziskovanjem telepatije, v Združenih državah Amerike pa se je leta 1917 z njo začel ukvarjati tudi John E. Coover iz Stanfordske univerze.

Coover je znan prav po množičnih testiranjih posameznikov, ki so trdili, da imajo telepatske sposobnosti, in sicer s pomočjo navadnih igralnih kart. Rezultati testiranj takrat žal niso izrazito potrdila prepričanja domnevnih ‘telepatov’.

Leta 1927 pa je J.B. Rine iz Univerze Duke začel za tovrstna testiranja uporabljati posebne t.i. Zener karte, ki jih je večina takratnih parapsihologov imenovala ‘karte prostih asociacij’.

Karte, ki so testirancem dovoljevale, da so s pomočjo asociacij ‘zaznali’ še kaj drugega kot le točno definirane znake iz navadnih igralnih kart, so se izkazale za primernejše, rezultati teh testiranj pa so bili veliko bolj naklonjeni priznanju telepatskih sposobnosti.

Najbolj znana knjiga o telepatiji

Za eno najbolj znanih knjig o telepatiji danes velja knjiga Mentalni radio, v kateri je Upton Sinclair med drugim opisal, kako je njegovi ženi vedno znova uspelo ‘ponoviti’ skeče, ki jih je on simultano izvajal več milj stran od nje.

In zanimivo, da je dandanes obveljalo za splošno prepričanje prav to, da naj bi bila telepatija nekakšna uskladitev na isto mentalno frekvenco – torej nekaj podobnega kot to velja za frekvence radijske postaje.

Ena zadnjih raziskav iz Indije

V Indiji je skupina raziskovalcev z bengalorskega inštituta za mentalno zdravje in nevroznanosti pred nedavnim izpeljala svojevrsten eksperiment o telepatiji.

Izsledke raziskave o telepatiji, ki so jih potrjevale rentgenske slike možganov, so objavili v publikaciji International Journal of Yoga.

Poskusna ‘zajčka’ raziskave sta bila 46-letni Gerard Senshi (v nadajevanju gospod GS), znan po svojih paranormalnih sposobnostih, ki segajo od telekineze do branja misli, in 43-letni gospod JS, ki sicer ve, kaj je to telepatija, vendar, kolikor mu je znano, nima paranormalnih sposobnosti.

Oba gospoda sta desničarja, oba se ponašata z magisterijem, na psiholoških testih pa sta se izkazala kot mentalno zdrava. Nikoli v življenju tudi nista zlorabljala alkohola in drog, pa tudi ne trpela zaradi takšnih ali drugačnih medicinskih ali nevroloških motenj.

Eksperiment za risalno mizo

Eksperiment je v grobem potekal tako, da je eden od raziskovalcev pred očmi ostalih raziskovalcev narisal poljubno skico, oba gospoda, ločena drug od drugega in ločena od raziskovalcev, pa naj bi s pomočjo telepatije narisala izvorno raziskovalčevo skico.

Tekom poskusa so s posebnim možganskim skeniranjem spremljali procese v možganih obeh gospodov. Izkazalo se je da, ne samo da sta si bili skici gospodov zelo različni (v fotogaleriji si poglej, komu je poskus telepatije bolj uspel), temveč, da so se tekom poskusa telepatije v možganih gospodov dogajali nadvse različni procesi.

Intuicija desno, racio levo

Pri gospodu GS, znanem telepatu, so se aktivirali centri v desni možganski polobli (tipični pokazatelj paranormalnih aktivnosti), medtem ko so pri kontrolnem subjektu, gospodu JS, ki nima telepatskih sposobnosti, zaznali le manjše aktivnosti v levi možganski polobli (torej polovici možganov, ki je zadolžena za racio).

Več o dotični raziskavi si lahko preberete tudi tukaj.