Univerzalni temeljni dohodek kot temelj nove družbene pogodbe (po dr. Valeriji Korošec)

Družba je v času aktualne krize zaradi pandemije novega koronavirusa pred velikim izzivom, kako v času krize in po njej zagotoviti trajnostno preživetje, dobrobit in napredek celotne populacije.

Photo by Tyler Nix on Unsplash

Dr. Valerija Korošec, vodilna zagovornica ideje o univerzalnem temeljnem dohodku, kar je leta 2010 pospremila tudi z izračunom po lastnem modelu potencialne uvedbe UTD v Sloveniji, na strokovno in laično javnost zato naslavlja naslednje vprašanje: Bi lahko sistem z univerzalnim temeljnim dohodkom (UTD) postal temelj nove družbene pogodbe?

Tej rešitvi pritrjuje z nekaj naslednjih, v številnih študijah po svetu že potrjenimi dejstvi in argumenti: »UTD varuje ranljive, delovne in podjetne. Sistem je preprost. Tudi robusten, saj v grobem zajame temeljno delo, dohodek in dobrine. Glede na moje izračune je povsem izvedljiv, hkrati pa je tudi konceptualen in reševalen tako na kratek kot dolgi rok. Prepričana sem, da bi UTD na socialno pravičen način uspel povezati univerzalno, tržno in demokratično dimenzijo družbe v času.«

Sociologinja je na tem mestu prepričana, da družba ta hip potrebuje sistem, ki bo zagotovil:

  • (asimetrično) odpornost na (asimetrične) šoke, s tem pa odpornost in trdoživost družbe;
  • socialno vključenosti, občutek socialne pravičnosti, s tem pa socialno kohezijo, občutek legitimnosti ukrepov in večanje zaupanja v vlado;
  • ohranjanje podjetniškega jedra, pripravljenega, da v hipu oživi, s tem pa možnost, da se razcveti v eno najbolj konkurenčnih gospodarstev na svetu.

»Ocenjujem, da to ne bo možno brez nove družbene pogodbe,« je še prepričana dr. Valerija Korošec, zato je za področje socialne varnosti, dela in enakih možnosti pripravila predlog nove družbeno pogodbo »za jutrišnji dan« (zaUTDsi), ki prilagodi obstoječe sisteme tako, da ta takoj zagotovi osnovno socialno varnost vsem in obenem ohrani vrednost dela vseh. To naredi tako, da obstoječi socialno-tržni sistem vedno dopolni z univerzalno dimenzijo, v skladu s konceptom zaUTDsi.

»Koncept zaUTDsi razvijam zadnjih deset let v okviru raziskovanja pogojev in možnosti uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka. To so denarna, a ne zgolj tovrstna sredstva, ki jih družba redno izplačuje vsem članom, da bi jim tako omogočila temelj za preživetje in socialno vključenost ne glede na delovni, premoženjski ali družinski status. Zagovorniki UTD smo namreč prepričani, da je ob pomoči skrajno poenostavljene državne administracije trajno zagotovljena eksistenčna varnost, strokovna avtonomijo in delovna motiviranost vseh. To je tudi edini način, da se v času globalne negotovosti, ohranja in spodbuja delovna motiviranost ter podjetniška inovativnost vseh, s tem pa tudi konkurenčnost slovenskega gospodarstva.«

Spričo povečanih tveganja in zgoraj omenjenih ciljev, predvsem povečanju odpornosti sistema na asimetrične šoke, dr. Valerija Korošec tokrat rešitve, ki nadgrajujejo njen prvotni predlog iz leta 2010 z diverzifikacijo pristopov.

»Družbeni redistribuciji v obliki denarja in aktivacijskih vavčerjev, ki sem jih prvotno predlagala leta 2010, zdaj dodajam še paket redistribucij v obliki dobrin, storitev in plačanega dela.«

Nova družbena pogodba »Za jutrišnji dan«

V okviru predloga Nove družbena pogodbe leta 2020 Valerija Korošec po novem predlaga, da se namesto izključno denarni UTD uvedejo še UTD dobrine, UTD delo in UTD dohodek in/ali negativni davek.

Naštete je dr. Valerija Korošec v svojem novem predlogu podrobneje obrazložila z naslednjimi besedami:

  • Univerzalne temeljne dobrine (UTD dobrine) so ‘temeljni dohodek v naravi’. Gre za osnovne, nujne količine npr. ‘čiste’ električne energije, vode, življenjske površine, zdravja, izobraževanja, športa v smislu zagotavljanja univerzalnih človekovih pravic, ki so enake za vsa človeška bitja. To je dimenzija enakosti vseh ljudi. V precejšnji meri je to dimenzija, ki jo lahko zagotovi lokalna skupnost. Valerija Korošec je to podrobneje že opisala v svojem prispevku Lokalni UTD, Zdravje kot univerzalna temeljna dobrina in Energetski UTD.
  • Univerzalni temeljni dohodek ‘v denarju’ (UTD dohodek), ki ljudem pušča možnost individualne izbire. Običajno se zagotavlja preko davčnega sistema države. Je dimenzija, ki zagotavlja individualno svobodo, umetniško, znanstveno, kulturno, socialno in podjetniško inovativnosti. V Evropi ga poznajo pod imenom Družbena dividenda, Državljanski dohodek oz. Unconditional Basic Income (UBI), v ZDA kot Basic Income Guarantee (BIG). Uporabi se lahko predlog UTD iz leta 2010 v nespremenjeni obliki, če je dopolnjen z drugima dvema dimenzijama. Drugače je pametno upoštevati ugotovitev iz študije Otroški UTD v Belgiji po slovensko, da lahko razvite države, na finančno nevtralni način, uvedejo UTD v višini Denarne Socialne pomoči (DSP).
  • Univerzalno temeljno delo (UTD delo), tj. zajamčena možnost vsakemu članu skupnosti, do določen del svojih ur nameni za družbeno koristno, cenjeno in plačano delo. Na ta način se vsakem zagotovi možnost zadovoljevanja človeške potrebe, da prispeva in služi skupnosti. Gre za nujni, osnovni, temeljni način ne konfliktnega vključevanja individuumov v družbo. To je dimenzija (demokratične) in meritokratske skupnosti. V svetu idejo poznajo kot (universal job guarantee). V Sloveniji je potrebno to rešitev povezati s pravičnim (proporcionalnim) krajšanjem delovnega časa, ki upošteva tudi medgeneracijsko komponento. Valerija Korošec je o tem pisala in spregovorila v kar nekaj člankih in intervjujih na temo Krajšanja delovnega časa. Ta vidik je pomemben del zasnove Univerzalnega točkovnika dela (UTD točkovnik dela, ang. Universal Time Dimension system). V tem sistemu je ura človeškega življenja univerzalna temeljna merska oz. plačilna enota, ki lahko služi kot dopolnilo ali zamenjava sistema denarne menjave, še posebej v času finančnih šokov. V tem sistemu velja, da VSAKO DELO ŠTEJE in VSAKA URA DELA ŠTEJE. To je sistem, ki omogoča ‘družbeno knjigovodstvo’ v obliki ‘časovne banke’ ter tako ‘ohranja vrednost dela’. Omogoča tudi bolj pravično upoštevanje nujnega, ključnega, družbeno koristnega dela: vojske, gasilstva, civilna zaščite; prostovoljstva; nega, materinstva, starševstva itd.

Po njenem mnenju prav ta novi pristop k razširjenemu naboru UTD pravic v večji meri kot dosedanji sistem omogoča preživetja vseh, vzpostavlja pogoje za optimalno skrb za zdravje, družino in skupnost ter omogoča zadovoljevanje družbenih potreb ter ohranjanje delovne kondicije in motivacije vseh.

»Najtežji del tega predloga bo v nadaljevanju najti pravo mero vsake zgoraj predlagane univerzalne rešitve in razmerje med univerzalnim ter socialno-tržnim sistemom. Ne gre pa pozabiti tudi, da je v Sloveniji izjemno težko pripraviti predlog socialne politike z izračuni finančne izvedljivosti in socialni posledic, saj Slovenija ne premore celovitega mikrosimulacijskega modela. Zato je nujna enostavnosti in transparentnost sistema, da ljudje razumejo vsaj logiko sistema. Na srečo je sistem zaUTDsi natančno tak, namreč: enostaven.«

UTD kot temelj in dopolnitev obstoječega

V razvitih državah, kamor spada tudi Slovenija, je po mnenju dr. Valerije Korošec ’priporočljivo in možno vpeljati sistem zaUTDsi kot temeljni in hkrati dopolnilni nivo socialne varnosti’. To po njenem pomeni, da vsi dosedanji sistemi socialnih transferjev ostanejo v veljavi. Posamezniki lahko še vedno prosijo za naknadno ali dodatno preverjanje svojega dohodkovnega statusa in transferje po starem sistemu, ki jih še vedno tudi dobijo, če so njihovi dohodki še vedno pod zastavljenim cenzusom. Stari sistem se ukine sčasoma.

»Vse zgoraj omenjene tri rešitve je mogoče vpeljati sinhrono ali asinhrono,« pravi dr. Valerija Korošec in dodaja, da enako velja tako za uveljavitev na lokalni in/ali kot na državni in/ali EU nivoju. Odvisno kateri nivo je v določenem trenutku najbolj učinkovit in odziven.

»V času epidemije v Sloveniji priporočam, da se za uvedbo tega sistema v največji možni meri podpre in poveča pristojnosti lokalnih samoupravnih skupnosti,« je na tem mestu še jasna dr. Valerija Korošec ter opozarja, da morajo biti vse predlagane dimenzije in ukrepi sistema zaUTDsi na področju socialne varnosti, dela in enakih možnosti usklajene s konceptom zaUTDsi, saj bo le to zagotovilo konsistentnost sistema.

»Ne želimo namreč, da bi z levo roko rušili to, kar gradimo z desno.«

Konkretni ukrepi za čas pandemije

V času pandemije, ko se Slovenija in z njo svet sooča z izzivi, kakršnih še ni bilo, je skratka ključnega pomena, da se obstoječi družbeni sistem, ki nalogi ta hip evidentno ni kos, nadgradi z uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka.

Sociologinja in glavna promotorka ideje univerzalnega temeljnega dohodka dr. Valerija Korošec zato strokovno in laično javnost poziva, naj ob iskanju rešitev ne pozabijo na eno najboljših, ki se ta hip ponuja kar sama od sebe.

»Te dni, ko vsi iščejo sistemske rešitve, s katerimi bi bilo mogoče hkrati obvarovati tako življenja ljudi kot človeški kapital, se možnost dopolnitve sistema z univerzalnim temeljni dohodkom zdi najbolj primerna. UTD je mogoče uvesti ne le hitro, temveč tudi transparentno,« je prepričana dr. Valerija Korošec. »Medtem ko bi kratek rok tak ukrep pričel takoj ugodno delovati na podjetniški in potrošniški del družbe, bi njega dolgoročne koristi lahko opazovali na vidiku ohranjanja delovne kondicije in motivacije vseh, še posebno delovno aktivnih posameznikov.«

V času pandemije, ko je najbolj v ospredju upravičeno skrb za ‘delovno kondicijo’ ljudi, ki opravljajo ključna dela pri zagotavljanju univerzalne eksistenčne varnosti v času krize, se morda vse ostalo ne zdi dovolj pomembno.

»A to je samo kratkoročni vidik. Dolgoročno je potrebno ohraniti delovno kondicijo vseh, a ne nujno v enaki ali polni meri, pač pa vsaj v minimalni meri. To je možno le, če se uporabi najenostavnejši, torej UTD način.«

Dr. Valerija Korošec zato odločevalcem v premislek najprej predlaga naslednje:

  • Najenostavneje je uporabiti sisteme, ki že obstajajo, ki se jih čim bolj učinkovito in inovativno prilagodi za nove potrebe (npr. šivilje, ki po novem šivajo maske; hoteli, ki služijo karanteni; turistične kmetije, ki skrbijo za bolj čile prebivalce domov za ostarele).
  • Uporabiti gre že dobro premišljene ideje in ideja o univerzalnem temeljnem dohodku gotovo je ena takšnih. Ideja UTD je v Sloveniji prisotna od leta 1990, zadnjih 10 let pa tudi študije o praktični uvedbi UTD v Sloveniji. V času krize enostavno ni časa za razvoj, pač pa je za uvedbo inovativnih idej.
  • Temeljna usmeritev v tem trenutku bi bila, da se izboljša obstoječe dobre rešitve tako, da se jih uskladi s temeljnimi principi sistema ’zaUTDsi’. Tako dobimo ukrepe, ki so usmerjeni v prihodnosti, hkrati pa delujejo takoj.

A kaj to pomeni v praksi?

»Rešitve, ki so se do sedaj izkazale za dobre za omejeno skupino prebivalstva, je potrebno narediti univerzalne,« je prepričana dr. Valerija Korošec, ki bi v ta namen že obstoječi sistem zato poenostavila in uniformirala. »Slednje bi morali zaradi negativnih mega trendov, ki jih prinaša bližnja prihodnost, narediti slej ko prej, čas krize zaradi epidemije nas je tako zgolj prisilil, da bomo s tem nekoliko pohiteli.«

Konkretni primeri hitre izboljšave

  1. ‘Študentski’ boni se uvedejo za vso mladino vključeno v varstveno-izobraževalne institucije, vendar na UTD način. Njihova uporaba pa se razširi za odkup hrane na tržnicah in kmetijah. To bi bil prvi korak k otroškemu UTD.
  2. Ponovno se uvede Državna pokojnina. To bi bil prvi korak k uvedbi UTD pokojnine.
  3. Status samozaposlenih postane ‘novi minimalni standard’ delovnega statusa, in sicer kot prvi korak iz brezposelnosti, zato po eni strani ohranja vezanost na Zavod za zaposlovanje v smislu zavarovanj, po drugi strani pa s.p. samostojno išče delo in projekte, ter jih po protokolu za s.p. priglasi na FURS, kjer se dohodki obračunajo kot dohodnina, enako kot za vse druge. To bi bil prvi korak k UTD za samozaposlene.
  4. Uporaba vavčerjev, ki že sedaj obstajajo za plačilo dopolnilnega ali malega dela se razširi. Določeno količino teh vavčerjev se lahko mesečno razdeli (morda med vse državljan v smislu UTD aktivacijskega vavčerja), ki pa bi jih bilo mogoče tudi kupiti, kot minimalno standardizirano urno plačilo. Če jih ne bo uvedla država, jih lahko razvijejo lokalne oblast v obliki lokalnih valut. UTD aktivacijski vavčer je namenjen (ponovni) vzpostavitvi (tržnega) sistema medsebojne izmenjave. To bi bil prvi korak k uvedbi UTD aktivacijskega vavčerja.
  5. ‘Malica’ za zaposlene se poveča za transportni, digitalni, športni in izobraževani dodatek. Enako kot doslej, kot povračilo stroškov povezanih z delom, v obliki uniformnih in neobdavčenih dohodkov. Prav tako se pravica do te ‘UTD ”malice’ prizna vsem iskalcem zaposlitve. To bi bil prvi korak k UTD za zaposlene.
  6. Ob plačilu izvajalca se vzpostavi sinhronizirano plačilo davka na FURS s strani vseh, ki sodelujejo v menjavi, tako da se nihče ne bi mogel izogniti plačilu davka. To bi zagotovilo samo več prihodkov, pač pa tudi več zaupanja državljanov v novi sistem, ker bi imeli ‘nadzor’ nad ‘poštenostjo’ sodržavljanov in zaupanja v državo, ki tako zagotavlja pravično in enako obravnavo za vse. To bi bil prvi korak k uvedbi UTD davčnega sistema.

Povzeto po: Nova družbena pogodba »Za jutrišnji dan« (zaUTDsi)1 – (post)Corona-krizni predlog Slovenija, 8. 4. 2020, dr. Valerija KOROŠEC