Univerzalni temeljni dohodek postaja vse bolj popularen

Koncept Univerzalnega temeljnega dohodka, katerega prejemniki so brezpogojno vsi posamezniki, bivajoči na določenem območju, postaja globalno vse bolj popularna ideja.


Za kaj gre?

Po splošno sprejeti definiciji naj bi bil Univerzalni temeljni dohodek (UTD):

  • dohodek, ki je brezpogojno zagotovljen vsem na individualni ravni, brez preverjanja sredstev ali zahtev dela.

In prav univerzalnost (izplačilo vsem v istem znesku) in brezpogojnost (brez izpolnjevanja kakršnihkoli zahtev) je tudi bistvo ideje temeljnega dohodka.

Ideja ima že dolgo brado!

Kolikor je znano, se je predlog minimalnega dohodka prvič pojavil že v začetku 16. stoletja. Thomas More ga je leta 1516 omenil v knjigi Utopija. Ali bolj natančno, zapisal je, da bi bilo potrebno vsem revnim zagotoviti sredstva za preživetje, saj je ‘preprečevanje kraje bolj učinkovito kot boj s kradljivci’.

Od takrat do danes se je zamisel o UTD pojavljala pod različnimi oznakami: državni bon, družbena dividenda, državljanska plača, državljanski dohodek, univerzalni dodatek, temeljni dohodek …

V leto 1967 datira prvi strokovni članek na temo zajamčenega dohodka, ki ga je podpisal Nobelov nagrajenec James Tobin, leto kasneje pa z več tisoč ekonomisti  še podpisal peticijo za njegovo uvedbo.

Zares politično aktualna pa je zamisel postala od poznih sedemdesetih let dalje, še posebno v evropskem prostoru.

Leta 1986 je bila v Evropi celo prva mednarodna konferenca na temo temeljnega dohodka, v okviru katere je bilo ustanovljeno združenje BIEN (Basic Income European Network, ki je leta 2004 preimenovala v Basic Income Earth Network).

Prve lastovke UTD v praksi

Leta 1982 so prvi in do dandanes edini primer univerzalnega dohodka uvedli na Aljaski. V obliki letne dividende je bil na podlagi skupne pravice do zemlje in njenih naravnih virov izplačan vsakemu prebivalcu Aljaske iz sklada, ki se financira na podlagi državnih dohodkov od nafte.

Danes je idejo UTD v svoje uradne strankarskse programe vključilo tudi že kar nekaj evropskih političnih strank, na Nizozemskem pa so bili že dvakrat blizu sprejetju ukrepa UTD.

Gibanja so se v zadnjih nekaj letih iz Evrope razširila tudi v Afriko, ZDA in Južno Ameriko. Tako je bilo leta 2004 v Braziliji uradno že potrjen predlog uvajalne faze, leta 2008 pa so v Namibiji izvedli prvo pilotsko študijo o uvedbi temeljnega dohodka.

In izsledki namibijskega eksperimenta?

“Na izbranem območju Namibije so januarja 2008 vsem tamkajšnjim prebivalcem, registriranim do januarja 2007 pričeli izplačevati 100 namibijskih dolarjev mesečno. Po letu dni so bili rezultati zelo spodbudni. Prebivalci so pokazali veliko samoiniciative in organiziranosti; npr. sklicali so komite, ki je svetoval ljudem, kako naj pametno porabijo dohodek. Močno je padel obseg revščine in otroške podhranjenosti. Povečala se je ekonomska aktivnost in veliko je bilo novega samozaposlovanja (peka kruha, izdelovanje opek, šivanje oblek …). Zaradi večje kupne moči prebivalcev je bil ustanovljen nov lokalni market in zaradi boljšega dostopa do zdravstva so narasli dobički tamkajšnje bolnice. Vpisi v šolo so se povečali za 42%, izostanki od pouka pa so padli skoraj na 0%. Kriminal je padel za 42%. Negativna posledica uvedbe je bila množična migracija v tamkajšnji predel, kar dokazuje, da ukrepa ni dobro uvesti le na določenem območju. Migranti so prišli, čeprav do dohodka niso bili upravičeni.” Vir: Basic Income Grant Coalition, 2009

UTD – dejstvo skorajšnje prihodnosti!

“Nekoč se nam bo zdelo celo bolj samoumevno, da so vsi, tudi lenuhi, upravičeni do dohodka, kakor da so vsi, tudi nesposobni, upravičeni do volilnega glasu.”

Philippe Van Parijs

Več branja na dotično temo: