Ideja o univerzalnem temeljnem dohodku se je prvič pojavila že v davnem 15., bila oživljenja v 18. in 19., da bi se (upajmo) kot živa resničnost inkarnirala v 21. stoletju!

Zamisel o dejanski uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka (oz. universal basic income), ki ga krajše imenujemo kar UTD (oz. UBI), se zdi toliko bolj verjetna, ker je med ljudmi – tudi pri nas – zelo dobro sprejeta.

Spletna anketa o uvedbi UTD v Sloveniji, ki so jo izvedli konec leta 2010, je na primer pokazala, da kar 69,4 odstotka anketiranih pozdravlja uvedbo UTD, 14,9 je bilo neodločenih, 15,7 odstotka pa ji je nasprotovalo.

Precej manj pa se zdi nad uvedbo UTD navdušena politična srenja (mnenja političnih strank o možnosti uvedbe UTD) in trenutno aktualni gradniki evidentno zastarelega obstoječega sistema – npr. ministrstvo za delo, ki ga med drugim bojda skrbi, da bi uvedba UTD odnesla nekaj delovnih mest na ministrstvu ?

Slovenija bi lahko uvedla UTD

S temi ‘mlini na veter’ se zadnja leta bori tudi dr. Valerija Korošec – sociologinja, ki je podpisala študijo Predlog UTD v Sloveniji – zakaj in kako?

V omenjenem delovnem zvezku je dr. Valerija Korošec med drugim izračunala, da bi si Slovenija že pred dvema letoma lahko privoščila izplačevanje UTD v višini 300 evrov mesečno na polnoletnega prebivalca, otroci pa bi bili upravičeni do nekoliko nižjega UTD in sicer od 250 do 300 evrov na otroka.

“Tukaj ni kaj filozofirati. S 300 evri UTD bi imeli vsi zagotovljeno osnovno eksistenco. Prepričana sem, da je to pravično in, kar je še pomembneje, tudi uresničljivo,” med drugim zapiše Korošec v javnem pismu gospodu Gregorju Golobiču, ko ta po nemarnem citira njene besede za argumentiranje svojega nestrinjanja glede uresničljivosti uvedbe UTD z dr. Srečo Dragošem v Mladininih pismih bralcev.

Ker je na tem mestu prav dotično jemanje iz konteksta sporočilno zanimivo, gre povzeti dotični del njenega pisma:

“… mišljeno je bilo, da UTD na svetovni ravni ni uresničljiv, tj. da trenutno ni uresničljiv za vsakega živega človeka na Zemlji. (In še vedno se zdi, da to drži. Toda kot vidimo npr. pri debati o uvedbi Tobinovega davka, kaže, da tudi včasih na videz neuresničljive in utopične ideje niso več kot eno dno recesije stran.) Vsekakor pa je že v povzetku Predloga UTD napisana trditev, da je UTD (v višini 300 evrov) mogoče uvesti v Sloveniji brez dodatnih javno – finančnih virov in večina teksta v nadaljevanju je bila namenjena predstavitvi te možnosti – tudi s pomočjo izračunov.”

In kar je še bolj zanimivo, v letih, odkar je bil Predlog UTD objavljen, ni njenih tez in izračunov še nihče demantiral! Če bi si kdorkoli še želel sprejeti ta izziv, bo njeno delo v celoti našel na medmrežju in sicer na spodnji povezavi:

Valerija Korošec: Predlog UTD v Sloveniji – zakaj in kako?

Na temo uvedbe UTD v Sloveniji je dr. Valerija Korošec dobila svojih pet minut tudi na nedavni Tribuni Društva slovenskih pisateljev v Cankarjevem domu. Posnetek njenega (tudi čustvenega) nagovora v imenu Sekcije za promocijo UTD si lahko ogledate na livestream posnetku na spletni strani Prisotnost šteje. P.S. skočite na 04:19:15.

Ideja o UTD ima dolgo brado!

Da je ideja o univerzalnem eksistenčnem dohodku prišla do dane točke, ko se zdi njena uveljavitev v Evropi in Sloveniji uresničljiva, pa je seveda moralo preteči veliko časa.

V nadaljevanju povzemamo evolucijo ideje UTD po predlogi Predloga UTD Valerije Korošec:

Vse skupaj se je začelo že z evropskimi humanisti. Med njimi so bili Johannes Ludovicus Vives (1492–1540), Thomas More in Thomas Paine (1737–1809), pa tudi Charles Fourier (1772–1837) in Joseph Charlier (1816–1896). Izhajali so iz teze, da noben človek ne sme umreti od lakote, in verjeli, da je ‘zemlja in vse, kar nas naravno obdaja, last vseh ljudi.

Od takrat pa do danes se je zvrstila vrsta uglednih zagovornikov uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka dohodka, ki so se tako ali drugače izrekali na dano temo. Med njimi so bila tudi naslednja imena: Bertrand Russell, ekonomisti Robert M. Solow, Milton Friedman (1912–2006), James Tobin (1918–2002), John Kenneth Galbraith (1908–2006), sociolog Ulrich Beck (avtor knjige Družba tveganja), socialni filozof Andre Gorz, pa tudi ekonomista George D.H. Cole (1889–1959) in James Meade (1907–1995).

Ne več tako zelo davnega leta 1943 je Juliet Rhys-Williams dejansko predlagal nov ‘socialni dogovor’, katerega bistveni element bi bil prav univerzalni temeljni dohodek, Britanci pa so se takrat odločili za alternativni socialni program, ki ga je pred tem predlagal William Beveridge.

Četrt stoletja kasneje so James Tobin, John Kenneth Galbraith in več kot tisoč ekonomistov podpisali peticijo za ‘zajamčeni dohodek in pomoči’ in jo (leta 1968) poslali ameriškemu kongresu. Razprava v ZDA je ugasnila v letu 1972 z zmago Nixona.

Nato se je konec sedemdesetih ideja o UTD sponatno pojavila še na severu Evrope. Danci so predlagali ‘državljansko plačo’, nizozemski profesor socialne medicine J. P. Kupier (1976) pa je predlagal zajamčeni dohodek’, ko je videl, kako si ljudje uničujejo zdravje s tem, ko delajo preveč, ali zaradi skrbi, ker ne najdejo službe.

Pa danes?

Zdi se, da postajajo debate o UTD vse oprijemljivejše.

Brez UTD nas čaka prihodnost revščine

Debata o UTD v javnosti je zadnjih nekaj letih nadvse živa v Nemčiji.

Sociolog Ulrich Beck, avtor knjige Družba tveganja (2001), vidi v uvedbi UTD skorajšnjo nujnost. Prepričan je, da nam brez zagotovljenega minimalnega dohodka grozi prihodnost revščine.

V Berlinu sta leta 2007 skupaj predavala nobelovec za mir Muhamed Yunus (zagovornik mikrokreditiranja prebivalstva) in dr. Werner, lastnik verige DM, na konferenci z naslovom Mikrokrediti in UTD kot sistema, ki zmanjšujeta revščino in spodbujata podjetniško iniciativnost. Dr. Werner je v debati o UTD nadvse angažiran, doslej pa je na to temo izdal tudi dve knjigi: ‘Razlog za bodočnost: Univerzalni temeljni dohodek’ (2006) in ‘Dohodek za vse’ (2007).

V Franciji je idejo UTD branil sociolog in filozof Andre Gorz (1923–2007), ekonomist Yoland Bresson je zagovarjal ‘eksistenčni dohodek’, Jean-Marc Ferry, politični filozof Habermasove tradicije, pa UTD kot pravico državljana na ravni EU, saj naj bi polna zaposlenost v običajnem smislu počasi postajala praktično nedosegljiva.

In Slovenija?

V Sloveniji je od izida zbornika ‘Brezplačno kosilo za vse‘ ponovno prisotna razprava o predlogu UTD, ki ga je pri nas prvič javno predlagal v začetku 90-ih sociolog dr. Veljko Rus in v svoji knjigi Socialna država in država blaginje precej natančno opisal uvedbo UTD, ki ga v knjigi imenuje ‘minimalni dohodek’.

Zadnjih nekaj let je v Sloveniji v okviru Zofijinin ljubimcev, društva za razvoj humanistike iz Maribora, nadvse aktivna tudi sekcija za promocijo UTD.

Prav v okviru Sekcije za promocijo UTD vse resneje razmišljajo tudi o bolj aktivni politični udeležbi za dosego njihovega cilja, ki je seveda: uvedba Univerzalnega temeljnega dohodka v Sloveniji, v Evropi in po svetu.

V svojem zavzemanju nikakor niso osamljeni. V Evropi in po svetu je posluha za uvedbo UTD vse več. Še več:

Evropska komisija je ravno pred kratkim na ravni Evrope odobrila razpis Evropske ljudske iniciative za UTD.

Vse kaže, da bomo kmalu priča zares zgodovinski kampanji dejanske možnosti uvedbe UTD v Evropi, medtem pa je že omogočeno tudi elektronsko podpisovanje peticije za UTD. Podpišete lahko na spletni povezavi:

http://basicincome2013.eu/ubi/sl/

UTD v Evropi – od ideje v prakso

Evropski ljudski iniciativi za UTD je uspelo v drugo. Njihov prvi poskus na začetku lanskega leta je Evropska komisija zavrnila, da bi septembra s še bolj odločnim in dodelanim predlogom uspeli dobili zeleno luč za zbiranje podpisov. Organizorji iz 15 evropskih držav naj bi v roku enega leta zbrali milijon podpisov vseevropske ljudske podpore uvedbi UTD.

Delovni naslov iniciative je: “Unconditional Basic Income (UBI) – Exploring a pathway towards emancipatory welfare conditions in the EU”.

Ker so se organizatorji odločili, da bodo podpise zbirali na spletu, v imenu avtentičnosti podpisov pa naj bi se ti zbirali na sistemu in torej serverjih evropske komisije v Luksemburgu, je to za seboj avtomatično potegnilo manjši časovni odlog pred dejanskim štartom zbiranja podpisov in vseevropske kampanje.

In kaj bodo pravzaprav dosegli z zbrano kvoto milijona podpisov?

Evropska komisija bo organizatorjem peticije omogočila uradno slišanje predloga v Evropskem parlamentu v Bruslju, nato pa bo morala bodisi sprejeti ali zavrniti državljansko pobudo in se o razlogih za svojo odločitev jasno izreči.

Meseci, ki prihajajo, bodo za vprašanje uvedbe UTD vsekakor nadvse razburljivi.

Nekaj dogodkov in posameznikov

Prva konferenca na Dunaju in Klaus Sambor

Leta 2005 so na Dunaju izpeljali prvo konferenco o ideji UTD. Eden od govornikov je bil tudi Klaus Sambor, ki je od leta 2004 dalje koordinator mednarodne mreže za univerzalni temeljni dohodek Attac. Prav tako je član mreže BIEN ter član upravnega odbora združenja Initiative Civil Society, aktiven in reden gost okroglih miz na temo univerzalnega temeljnega dohodka ter pobudnik peticije za univerzalni temeljni dogodek v Avstriji.

Mednarodna konferenca v Ljubljani

11. in 12. oktobra 2012 se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odvila mednarodna konferenca ‘Univerzalni temeljni dohodek: za novo evropsko družbeno pogodbo‘. Namen konference je bil združiti mnenja slovenskih in tujih strokovnjakov s področja temeljnega dohodka (TD) in spodbuditi razpravo o možnostih za promocijo in uveljavitev TD v Sloveniji ter širše.

Primeri UTD v praksi

Prvi primer državljanskega dohodka je znan iz antike. V času atenske demokracije so državljani dobivali plačilo od države za opravljanje državljanskih dolžnosti.

Aljaska je prva država, kjer so leta 1982 uvedli UTD. Vsak prebivalec Aljaske (po šestih mesecih stalnega bivanja) dobiva letni dohodek v višini od 300 dolarjev do 2.069 dolarjev (odvisno od finančne situacije sklada) iz Aljaska Permanent Fund, v katerem se zbirajo sredstva iz davka na črpanje nafte.

Gibanja so se v zadnjih nekaj letih iz Evrope razširila tudi v Afriko, ZDA in Južno Ameriko. Tako je bilo leta 2004 v Braziliji uradno že potrjen predlog uvajalne faze, leta 2008 pa so v Namibiji izvedli prvo pilotsko študijo o uvedbi temeljnega dohodka.

Iniciative in poskusi uvajanja UTD

Švica – iniciativa zbiranja državljanskih podpisov za uvedbo UTD

Indija

Brazilija

Nekaj praktikalij potencialne uvedbe UTD

UTD bi naj prejemali ‘vsi’ prebivalci oziroma državljani Slovenije:

Potrebna sredstva za financiranje UTD je zato lahko izračunati: število prebivalcev x 12 mesecev x UTD. V letu 2008 bi tako za vse prebivalce potrebovali skoraj 7 milijard evrov, od tega za zaposlene približno tri milijarde, za upokojene približno dve milijardi in za vse druge nekaj več kot dve milijardi.

V nasprotju s pogosto razširjenim zmotnim mnenjem UTD ni mišljen kot pribitek na dosedanjo plačo:

Konkretni prejemki bi v tem primeru namreč ostali isti oz. bi si zaposleni in upokojeni ‘sami’ financirali UTD v višini 300 evrov (kar bi naj načeloma plače in pokojnine omogočale). Od njihovih dohodkov bi se namreč prenakazalo glavarino v višini UTD DURS-u, ta pa bi jim sredstva v višini UTD nakazoval na njihov transakcijski račun. Kaj bi se s tem spremenilo oz. kaj bi s tem prenakazovanjem denarja pridobilo? Bistveno je dejstvo, da mora DURS nakazati UTD upravičencu na določen dan v mesecu, tudi če delodajalec tega dela dohodka DURS-u ne prenakaže pravočasno ali v celoti! DURS pa mora nato v skladu s svojimi pravili poskrbeti za izterjavo. Naj gre za trenutni problem neizplačevanja plač in plačilne nediscipline ali za projektno delo umetnikov ali delno in začasno zaposlene, ki bodo predstavljali glavnino zaposlenih v postindustrijski družbi, deluje sistem UTD kot dodatna eksistenčna varovalka. Seveda je ta dodatna eksistenčna varovalka pomembna predvsem za (prekerno) zaposlene; za tiste, ki imajo varno zaposlitev, pa ne predstavlja praktično nobene spremembe.

Dejansko gre zgodlj za obrnjeno različico negativne dohodnine: tam posamezniku najprej odtegnejo dohodnino, ob letnem obračunu dohodnine pa mu vrnejo ‘preveč’ odtegnjene dohodnine (npr. glede na oceno eksistenčnega minimuma). Toda sistem negativne dohodnine ima napako, da ne pomaga ljudem, ki nimajo dohodka; njim namreč ne moreš ni vzeti, da bi jim potem vrnil. Sistem UTD je ravno obraten, vsakemu nakaže UTD, jemati pa začne tam, kjer dohodki presegajo nivo UTD.

Več in bolj natančno o tem pa v Predlogu UTD v Sloveniji: zakaj in kako?