Prispodoba, da je življenje igra, je vedno znova dobro sprejeta tako med otroci kot mladimi in starimi.
Medij in hipnoterapevtka Dawn Carr vidi življenje kot igro. In skozi tak pogled na življenje, zanimivo, prav dobro razloži tudi princip reinkarnacije in deja vu-ja.
Scenarij igre
Preden pridemo v to življenje, se dobimo skupaj z drugimi dušami (večino jih poznamo že iz prejšnjih inkarnacij) in se odločimo za scenarij naslednje skupne igre, v kateri se bo vsak med nami nekaj naučil ali pa dokončal nedokončano iz prejšnjih življenj. Ko je dorečen okviren plan, se odločimo, kaj se želimo naučiti in dokončati v kolektivnem oziru (kot skupina, družina, prijatelji …). Ko so vse te informacije na mizi, skupaj skreiramo grobi plan in si razdelimo vloge.
Razdelitev vlog
Eden pove: “Rad bi bil mama”, drugi pravi: “Tokrat bom jaz bratranec” (… pa najboljši prijatelj, sosed, sostanovalec v dijaškem domu itd), dokler se vsi ne zedinijo, katere vloge bodo najbolj primerne za to, da uresničijo, kar so se namenili v naslednji igri življenja.
Potem vsak posebej, v sodelovanju drug z drugim in modrimi nasveti duhovnih starešin (vodnikov), razčleni oseben življenjski načrt življenja, ki postane sestavni del te igre življenja. Vse skupaj včasih izgleda kot igra – za veliko okroglo mizo z velikim ‘monopolijem’. Vsak posamezni plan se na nek način prepleta tudi z življenjskim načrtom drugega in nato vseh skupaj.
Dušni opomniki
Ko so vse vloge razdeljene, načrti izdelani in usklajeni, je na vrsti kratka generalka, ki pokaže na morebiten manjko malih, a ključnih informacij. Prav med generalko se domislimo posebnih znamenjev ali ključev, ki bodo za časa igre življenja odigrali vlogo ‘trigerjev’ (opomnikov).
Takšen dušni sprožilec bo deloval npr. tako: “Dobro, strinjam se, da ko bom 28. januarja ob treh popoldan hodila po centru mesta in bom opazila kljunčkanje para belih golobov na mestnem spomeniku, mi boš prišel nasproti in ponesreči se bom zaletela vate. Ko se bo to zgodilo, mi boš rekel nekaj v zvezi z astrologijo in takrat se bom spomnila in odločila, da je pravi trenutek, da se vpišem v astrološki tečaj, kar bo močno spremenilo moje nadaljne življenje. Prav? Prav!”
In prav takšni dogodki so v dejanskem življenju zato znani kot sprožilci ali ‘trigerji’.
Začetek in konec igre
Ko je generalka mimo, se odloči, kdaj se bo kdo vključil v igro (kar pomeni, kdaj se bo kdo rodil). V trenutku, ko se posameznik rodi oz. vstopi v življenje, se igra zanj začne! Z dušnega stališča je vse skupaj le ena velika in poučna avantura. In ko se igra za posameznika zaključi (ko ta umre), se z ostalimi soigralci dobi na drugi strani, v dušnem svetu, kjer nato predebatirajo vse aspekte minulega življenja.
Pogovarjajo se o tem, koliko so se v tem življenju razvili kot osebe, kaj so se naučili in kako bi lahko tu ali tam bolje odreagirali. Pa tudi kakšni so bili v določeni situaciji njihovi nameni in še veliko drugega. A če kaj, potem velja, da v tej igri ni ne zmagovalcev in ne poražencev. Cilj igre namreč ni tekmovanje, temveč dušna rast.
Reinkarnacija in ‘deja vu’
Takšnih iger smo se igrali že ničkoliko, preigrali najrazličnejše scenarije in se enkrat znašli v tej, drugič spet v drugi vlogi. In temu, seriji življenj oz. različnih iger, pravimo reinkarnacija.
In kaj je potem ‘deja vu’ (v prevodu: občutek že videnega)? To so enostavno dušni spomini na generalko, ki se je igrala tik pred pravo igro življenja. To tudi na nek način razloži, zakaj se včasih počutimo, da se je nekaj že zgodilo ali pa, da smo nekje že bili.
Vsekakor zanimiv pogled na življenje