Disociacija ni omejena na disociativne motnje: raziskave kažejo na kontinuum

Disociacijo pogosto povezujemo predvsem z disociativnimi motnjami in travmo. Raziskave pa kažejo precej širšo sliko: disociativne izkušnje se v različnih stopnjah pojavljajo pri številnih duševnih motnjah, pri čemer lahko govorimo o nekakšnem kontinuumu disociacije.

Na to v svojih predavanjih in intervjujih opozarja tudi klinična psihologinja in raziskovalka travme ter disociacije Bethany Brand. Pri tem se med drugim sklicuje na obsežno meta-analizo Lyssenko in sodelavcev, ki je primerjala rezultate več kot 15.000 udeležencev iz 216 študij, v katerih so disociacijo merili z lestvico Dissociative Experiences Scale (DES).

Rezultati so pokazali pomembne razlike med diagnostičnimi skupinami. Najnižje povprečne ravni disociacije so ugotovili pri bipolarnih motnjah. Višje ravni so se pojavljale pri številnih drugih motnjah, med drugim pri anksioznih motnjah, motnjah hranjenja, odvisnostih, shizofreniji in nekaterih razpoloženjskih motnjah. Še izrazitejša disociacija je bila ugotovljena pri PTSD, borderline osebnostni motnji in nekaterih drugih s travmo povezanih kliničnih slikah, najvišje ravni pa pri disociativnih motnjah, vključno z disociativno motnjo identitete (DID).

Takšen pogled je pomemben, ker disociacije ne enači z disociativno motnjo. Človek lahko denimo med paničnim napadom doživi depersonalizacijo ali derealizacijo, ne da bi izpolnjeval kriterije za disociativno motnjo.

Klinično zato ni pomembno le vprašanje, ali se disociacija pojavlja, temveč tudi, kako intenzivna in pogosta je, v kakšnih okoliščinah nastaja ter koliko vpliva na človekovo vsakodnevno funkcioniranje.

Kontinuum hkrati pomaga razumeti, zakaj lahko podobne disociativne pojave srečamo pri zelo različnih diagnozah, medtem ko so pri travmatskih in predvsem disociativnih motnjah praviloma izrazitejši.

Ob tem velja poudariti, da je DES presejalni in raziskovalni instrument. Visok rezultat na lestvici sam po sebi ne pomeni diagnoze disociativne motnje, temveč je lahko izhodišče za podrobnejšo strokovno oceno.

V priloženem videu Bethany Brand kontinuum disociacije pojasni tudi v kontekstu kliničnega dela in zdravljenja.