… ko te s takšno izjavo preseneti znanka, zgolj frustrirana, ker morda nista povsem istega mnenja, si ego v človeku ne more kaj, da bi ne odreagiral z: ‘Neumnost! Ti ne bi prepoznala negativne energije, pa če bi te ta ugriznila v rit!’
In ko se potem človeku ob neki drugi priliki še zgodi, da ga prijatelj, ki je pred kratkim ravno prebral nekaj knjig o bioenergetskem ustroju človeka in se kmalu zatem že hvalisal, kako velik potencial, da menda ima v sebi, ustreli z:
“Kaj pa si ti nervozna?”
… kot da se mu zdaj zares ‘sanja’ o tem, kaj človek nasproti njega čuti (nervoza, ki jo čuti, pa seveda ne more enostavno izhajati iz njega samega?). Hja, kmalu zatem človek pač zares postane nervozen, ker …
“… kaj pa temu modelu zdaj dogaja?”
Vsi bi bili radi ‘in’!
Pa saj! Gotovo vsi poznamo kakšne podobne anekdote.
Nič čudnega, ko pa je v zadnjih nekaj letih postalo tako zelo modno poznati najmanj čakre, karmo in dharmo, pa imeti svojo osebno vedeževalko, svoj tedenski zdravilni krog in občasno ali stalno skupino za meditiranje. In seveda je treba biti na tekočem še z najnovejšo duhovno literaturo, imeti doma zadnjo izdajo angelskega tarota in fotografijo pokojnega Sai Babe …
Z vsem tem sicer ne bi bilo prav nič narobe, če ne bi bile te male in velike pop-‘modrosti’ tako površne in zato večinoma brez prave vrednosti.
V želji po tem, da bi bili v trendu, in vpričo dejstva, da smo ljudje po naravi pač malce leni, se jih večina zadovolji z raznimi instant učenji v obliki pavšalnih, čeprav izkrivljenih povzetkov in povzetkov teh povzetkov. Veliko bolj elegantno se zdi, namesto, da bi sami prebrali na ducate knjig, vzeti ‘za svoje’ tisočkrat prežvečeno mnenje prijateljice, ki je to slišala od svojega znanca … Zato ni tako neverjetno, da med ljudmi kroži toliko neresničnih in polresničnih ‘resnic o novodobni realnosti’.
Npr. tale:
‘Moja intuicija je v 70. % točna!’
To je seveda neumnost.
Intuicija lahko le je ali pa je ni! In ko je, se nikoli ne moti! Nikoli!
Je torej 100%!
Je pa problem ta, da intuicijo radi zamenjamo s prigovarjanji ‘vsevednega’ uma. In ta se tu in tam v svojih sklepih tudi moti. Večina ljudi jo rado zamenjuje tudi z močnimi, a povsem osebnimi občutki in čustvi, ki pogosto izvirajo iz nezavednega ali delno zavednega. Tudi ti občutki imajo več opraviti z našimi polpreteklimi travmami, potlačenimi frustracijami in hrepenenji kot z intuicijo.
Čeprav je arzenal naših preteklih izkušenj neprecenljiv in ga torej ne gre zanemarjati, pa moramo vedeti, da informacije, ki se generirajo iz tega vira, niso nujno uporabne v novo nastali situaciji. Čeprav je situacija morda podobna neki pretekli, pa po principu: Vse v življenju se spreminja in vse teče (saj veš: Panta Rei), v tej novi situaciji takšni ‘napotki’ ne bodo nujno najbolj učinkoviti.
A ker se ti in oni ‘uvidi’ nenadoma prikradejo v zavest, se zdi, da so vsi intuicija – kar pa je daleč od resnice. Prav zato je tako pomembno, da se naučimo razlikovati med principom delovanja intuicije in principom delovanja našega nezavednega.
Kako razlikovati seme od plevela
Namig 1: Intuicija vznika iz notranjega miru
Kadar gre za spontan uvid, najprej ozavestite, kako se tisti trenutek počutite.
Če v sebi čutite: notranji mir, občutek jasnosti in umirjenega veselja, potem gre verjetno za intuitiven uvid. Intucija namreč vedno iznika iz globokega miru in nezavezanosti.
Namig 2: Bodite pozorni na svojo reakcijo!
- Kadar se skušate zavestno povezati s svojim višjim jazom, opazujte, ali vas sporočilo, ki ga dobivate, napolnjuje z mirom ali razburjenjem. Če je slednje, pa čeprav gre za razigrano veselje, sporočilo verjetno ne prihaja po poti intuitivnega vodstva, temveč najverjetneje izvira iz podzavesti, kjer so doma tudi naše želje, hrepenenja, prepričanja … Takšno sporočilo zato nima intuitivne vrednosti. Zapomnite si: Pravo intuitivno sporočilo vedno spremlja občutek miru in sprejemanja, brez truda.
- V miru, ki ga bote izkusili, ko boste v pristnem stiku z intuicijo, boste začutila veliko moč, ki pa ni sunkovita, temveč je stabilna. Kadar se torej ujamete, da skačete, vriskate in ste nasploh vzhičeni in razburjeni ob misli: ‘Oh, fantastično. Dobila sem uvid! Kako super!’ je bolje, da v ‘uvid’ podvomite.
- Zelo pomemben sopotnik intuicije je tudi občutek velike jasnosti. Če npr. vizualizirate ali pa uvid dobite v svoje sanje, je pomembno, da ločite med sporočili iz nezavednega in nadzavednega. Nezavedne oz. podzavestne vsebine so po svoji osnovi nejasne, celo barve se zdijo blede in medle. Vse to so znaki, da gre zgolj za projekcijo nezavednega uma in da jim torej ne gre popolnoma zaupati. Za nadzavedne oz. uvide iz višjih sfer pa je značilno, da so barve svetle, čiste, skoraj briljantne, sanjske prilike pa so žareče in polne jasnosti. Prav jasnost barv in slik je močan znak, da smo se verjetno prilopili na frekvence prave intuicije.
Namig 3: Pazite na pasti ega
Intuicijo – to izjemno sposobnost, ki je lastna vsem ljudem – pogosto mešamo tudi z ego-centriranimi obrambnimi mehanizmi, med katerimi je najbolj znana projekcija:
1. Negativna projekcija
Le malo je stvari, ki nas znajo bolj razjeziti kot to, da nekdo na nas projicira svoje lastne slabosti in napake (morda se je podobno zgodilo tudi v našem uvodnem primeru).
Veste za kaj gre?
Primer: Paranoičen človek je najbolj značilen primerek ‘projektorja’. Medtem ko vse ljudi okoli sebe vidi kot sovražno nastrojene do sebe, je zase značilno prepričan, da je sam nedolžna žrtev, pravi svetnik. V resnici pa paranoik, v želji, da bi ohranil svojo lažno, pretirano pozitivno samopodobo, po njegovem ‘negativne vsebine iz podzavesti’ enostavno projicira v okolico. Tako mu jih ne bo treba prepoznati v sebi …
In da ne boste projicirali še sami: Pomislite! Če vas neka lastnost pri nekom zares neverjetno provocira (kar je jasen znak, da je verjetno na delu projekcija), se iskreno vprašajte: Kaj pa če te iste lastnosti le nočem prepoznati pri sebi?
2. Pozitivna projekcija
Možne pa so seveda tudi pozitivne projekcije: zanje je značilno, da so kvalitete, ki jih opazimo in cenimo pri drugih, v resnici kvalitete, ki še neizražene in nerazvite ležijo v naši lastni psihi, v našem lastnem nezavednem!
Energija je samo energija!
V resnici torej ne obstajajo t.i. ‘pozitivne’ in ‘negativne’ energije, obstajajo le takšne ‘sodbe’ o zaznanih energijah.
Obstajajo pa seveda pozitivne in negativne projekcije – ki imajo le malo skupnega z resničnim zaznavanjem energij. In obstajajo dobronamerne in sovražne misli, pa čustva, ki tem mislim sledijo, pa pozitivna in negativna dejanja, pa tudi njih zapisi v naših avrah ali v obliki zaznamkov v času in prostoru …
Ampak energija ostaja enostavno … energija!
Vse več jih je tudi, ki pravijo, da je energija lahko le bolj ali manj uravnovešena, harmonična z okoljem, kompatibilna z ljudmi in v ljudeh samih. In ti se pripisovanju kakršnegakoli predznaka tem energijam ogibajo. Pravijo, da energije enostavno so – in so vedno bile -, zato je bolje, če svet, ki ste ga prej zaznavali le s petimi čuti, odslej pa ga boste vse bolj zaznavali tudi na energetski ravni, zaznavate brez kakršnekoli odvečne drame! In to ni tako težko, kot se sprva zdi!