Po ljudski tradiciji naj bi se ptički spogledovali že na vincencijevo (22. januarja), snubili na valentinovo (14. februarja), ampak zares ZARES pa naj bi šlo šele na gregorjevo (12. marca)! Takrat se namreč ptički ženijo ?
Stari viri pravijo, da je gregorjevo nekoč veljalo za prvi spomladanski dan. To naj bi bilo takrat, ko je še veljal stari julijanski koledar.
In 12. marca, ko je običajno zares že prijetno toplo, naj bi godoval Gregor, znan kot prinašalec luči:
“Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja, ki je vpeljal novi, gregorijanski koledar, ki ga uporabljamo še danes. Prav s spremembo koledarja pa se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga zdaj praznujemo 12. marca, in nič več na uradno prvi koledarski spomladanski dan.”
Dan, ko se ptički ženijo
In čeprav nas na gregorjevo do koledarske pomladi loči še dober teden, žvrgolenje ptičkov po vrtovih in mestnih parkih že opominja, da v naše kraje prihaja pomlad, ki se ne ozira na uro in uradni datum domnevnega prihoda.
Pomlad je takrat večinoma že tukaj.
Njeni glasniki – ptički – to dobro vedo, ljudstvo pa jim rado in iz srca verjame:
- naše babice so za 12. marec rade govorile, da se takrat ptički ženijo. Po starih običajih so se nekoč dekleta prav na gregorjevo še posebno vneto ozirala v nebo. Verjelo se je namreč, da bo prav prva ptica, ki jo bo dekle na ta dan videlo, naznanila, kakšen bo njen mož,
- še posebno na Dolenjskem je veljalo, da so med pticami najbolj neučakani kosi, zato je obveljal pregovor: ‘Če je ob svetem Gregorju breza zelena, so kosi godni že ob svetem Juriju.’
- v Ljubljani in njeni okolici so bili mnenja, da imajo ptički ta dan gostijo in da na vsakem grmu visi pogačica,
- v Beli krajini otroci pod grmovjem iščejo “berliček” in “povitico”,
- na Gorenjskem, denimo v Tacnu, Domžalah in Cerkljah – navada pa se je razširila tudi po drugih okrajih Slovenije, se je obdržal ali na novo obudil običaj, da se na gregorjevo spušča luči v vodo (t.i. gregorčke), kar simbolično pomeni, da se takrat začne daljšati dan,
- še posebno dolgo tradicijo ima ta običaj v Kropi, saj sega še v čase, ko ljudje še niso poznali elektrike. Z metanjem različnih gorečih predmetov v manjši potok so tako pozdravili prihod sonca in pomladi. Kroparski kovači pa so nekoč na ta dan pozabili na delo in odšli na ptičjo svatbo,
- v nekaterih delavskih in obrtniških krajih v Sloveniji pa so vse do druge svetovne vojne na predvečer gregorjevega v kovaške reke in potoke vrgli kar kos lesa z gorečim, v smolo namočenim ‘oblanjem’, ali s svečo. Po drugi svetovni vojni so šego oživili.
Valentinovo vs. gregorjevo
“Skomercializirano valentinovo skorajda bolestno promovira zaljubljenost, na gregorjevo pa slavijo tisti, ki čislajo ljubezen.”
Valentinovo vs. gregorjevo je pravzaprav razmerje zaljubljenost vs. ljubezen (in NE, ljubezen in zaljubljenost nista eno in isto).
P.S.
Na 12. marca dan praznuje svoj rojstni dan tudi Chuppacadabra ?